Na zasedanju v Helsinkih obrambni ministri prvič o posledicah podnebnih sprememb
Na delovni večerji ob začetku srečanja so ministri za obrambo EU razpravljali o vplivu umetne inteligence in novih tehnologij na področje obrambe. Globalne izzive so na večerji, ki so se je udeležili tudi visoka predstavnica unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalni sekretar Nata in pomočnik generalnega sekretarja ZN za mirovne operacije, podrobneje predstavili vodilni združenja Global Tech Panel. Ministri so izpostavili nujnost, da Evropa sledi tehnološkemu napredku, hkrati pa zna izkoristiti priložnosti za izboljšanje vojaških zmogljivosti. Pozdravili so poseben dokument, ki so ga nedavno sprejele Finska, Nizozemska, Estonija, Nemčija in Francija. Kot izjemno pomembno so označili stališče EU, da morajo biti vsi oborožitveni sistemi skladni z mednarodnim pravom ter da je nujna vzpostavitev ustreznega pravnega okvirja EU in držav članic, ki bo vključeval etične vidike razvoja umetne inteligence. Da daje EU poseben poudarek možnostim uporabe umetne inteligence pri obrambnih tehnologijah, je razvidno tudi iz obrambnega načrtovanja tako na ravni EU kot na ravni držav članic. Državni sekretar na ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak je v razpravi izpostavil, da je za države brez velike obrambne industrije še posebej pomembna vzpostavitev obrambne industrijske in tehnološke baze, ki temelji na vključevanju malih in srednje velikih podjetij. Pri teh spodbudah ima, kot je dejal, pomembno vlogo Evropska obrambna agencija, saj lahko poveže deležnike s področij oborožitve, zmogljivosti, raziskav in razvoja. Dejal je, da smo v Sloveniji umetno inteligenco opredelili kot prednostno na področju raziskav in razvoja, predlagani so tudi že projekti za razvoj tehnologije.
Današnji, drugi dan srečanja so obrambni ministri začeli z razpravo o možnih posledicah podnebnih sprememb na obrambo. Razpravljali so o usmerjevalnem dokumentu, ki ga je julija letos predstavila Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS). Dokument se osredotoča na tri vidike, in sicer na obrambnega, ki je sestavni del pristopa EU, na vpliv podnebnih sprememb na misije in operacije ter na zmanjšanje tako imenovanega ogljikovega odtisa v obrambnem sektorju. Mag. Bizjak je v razpravi podprl, da v strateško agendo EU za obdobje do leta 2024 kot enega od štirih ciljev vključijo prehod v trajnostno nizkoogljično gospodarstvo, ter prizadevanja, da nevtralnost izpustov toplogrednih plinov na ravni EU dosežemo do leta 2050. Slovenija se, je poudaril, zavzema za ambiciozno okoljsko politiko EU. Posebno pozornost namenjamo vodi, smo pa tudi članica neformalne skupine za zeleno rast (Green Growth Group).
Drugo zasedanje je bilo namenjeno razpravi o konceptu Koordinirane pomorske prisotnosti, za katerega je dala pobudo EEAS. Koncept predvideva povečanje zmogljivosti EU na pomorskem področju, saj ima EU velik interes pri ohranjanju odprtosti glavnih pomorskih trgovskih poti, sodeluje v boju proti organiziranemu kriminalu, terorizmu in piratskim aktivnostim. Glavno načelo koncepta je, da si države članice prek koordinacijske celice EU izmenjujejo informacije med prehodi glavnih morskih poti s ciljem povečanja situacijskega zavedanja. Z implementacijo koncepta bi države članice EU prispevale k povečanju pomorskega situacijskega zavedanja, pomorski prisotnosti in k mednarodnemu sodelovanju na morju. Čeprav so ministri cilje koncepta načeloma podprli, bodo z razpravo o njem nadaljevali.
Sledilo je skupno delovno kosilo z zunanjimi ministri, med katerim so bile v ospredju hibridne grožnje. Cilj finskega predsedstva Svetu EU je namreč krepitev situacijskega zavedanja ter pomena pripravljenosti in učinkovitega odzivanja EU na hibridne grožnje, predvsem na kibernetskem področju. Tako je bila razprava namenjena identifikaciji predlogov za izboljšanje odzivnih mehanizmov EU na področju soočanja s hibridnimi grožnjami ter izboljšanju situacijskega zavedanja na visoki politični ravni. Izhodišče zanjo so bile nedavne neuradne razprave v različnih formatih ter poročanje finskega predsedstva o rezultatih izvedenih fiktivnih scenarijev hibridnih groženj. Ministri so ugotovitve izvedenih scenarijev ocenili kot izjemno koristne. Poudarili so pomen razvijanja učinkovitega odzivanja v okviru EU, pri čemer so govorili tudi o tako imenovani solidarnostni klavzuli v primeru obsežnega in resnega hibridnega napada. Posebna delovna skupina bo rezultate analizirala in pripravila priporočila. Mag. Bizjak je dejal, da Slovenija podpira nadaljevanje razprave skladno s scenariji groženj ter razvijanje učinkovitih odzivov in krepitev odpornosti na hibridne grožnje. Povedal je tudi, da je Slovenija julija letos postala članica Evropskega centra za preprečevanje hibridnih groženj v Helsinkih in bo zagotovila udeležbo predstavnika v usmerjevalnem odboru centra. Ta prek mreže strokovnjakov krepi nacionalno in mednarodno sodelovanje, znanje in izkušnje za soočanje s hibridnimi grožnjami.
Ob robu zasedanja se je državni sekretar mag. Bizjak z izvršnim direktorjem Evropske obrambne agencije Jorgejem Domecqom pred njegovim skorajšnjim obiskom v Sloveniji pogovarjal o projektih agencije, predvsem tistih, pri katerih sodeluje naša država.
