Skoči do osrednje vsebine

Minister Bertoncelj s slovaškim kolegom o evropskih zadevah

Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj se je danes mudil na uradnem obisku na Slovaškem, v okviru katerega se je v Bratislavi srečal s slovaškim kolegom Ladislavom Kamenickýem. Ministra sta potrdila dobre odnose med državama ter s pogovorom o aktualnih evropskih finančnih temah okrepila dialog in sodelovanje obeh držav na ravni EU.

Rokovanje slovenskega in slovaškega finančnega ministra pred zastavama obeh držav.

1 / 2
Srečanje slovenskega in slovaškega finančnega ministra – Avtor Slovaško finančno ministrstvo

Ministra sta na uradnem dvostranskem srečanju izmenjala poglede na nekatera odprta vprašanja glede poglabljanja ekonomske in monetarne unije (EMU). Delo na tem področju je v okviru Evroskupine osredotočeno na reformo Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), razvoj novega proračunskega instrumenta za konkurenčnost in konvergenco v evrskem območju v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira ter dokončanje bančne unije, vključno s krepitvijo kapitalskih trgov. 

Dokončanje reforme EMS, ki jo Slovenija podpira, je predvideno do konca letošnjega leta. Med drugim prinaša uvedbo t. i. skupnega varovala za Enotni sklad za reševanje bank, ki bo nadomestil instrument direktne dokapitalizacije bank. Slovenija podpira tudi glavne značilnosti novega proračunskega instrumenta, ki so bile dorečene na Evroskupini junija 2019, in prizadevanja za dokončanje bančne unije, za kar je potrebno vzpostaviti evropski sistem jamstva za vloge. Slovenija pri tem poudarja, da je pred vzpostavitvijo slednjega potrebno zmanjšati tveganja v evropskem bančnem sektorju. 

»Slovenija podpira prizadevanja za poglabljanje EMU, ki bo prispevalo h krepitvi odpornosti EU in evrskega območja na prihodnje šoke ter k njunemu hitrejšemu razvoju. Konstruktivno sodelujemo tudi pri iskanju ustreznih rešitev za vprašanja, ki so še odprta,« je dejal minister Bertoncelj. 

Slovaškemu kolegu je predstavil tudi načrtovane ukrepe za davčno optimizacijo v Sloveniji, ki temelji na prestrukturiranju bremen med delom in kapitalom. Cilj predlaganih ukrepov je predvsem povečati razpoložljivi dohodek najproduktivnejšega dela družbe. S tem želimo okrepiti konkurenčnost poslovnega okolja in trga dela, tudi v luči mednarodnih primerjav, ki kažejo, da je delo v Sloveniji nadpovprečno obremenjeno, kapital pa podpovprečno.

Iskalnik