Na prvem strokovnem posvetu proizvajalcev hrane (pridelovalcev in predelovalcev), HORECA sistema (gostinci, hotelirji, catering) in posrednikov, ki bo 26. 8. ob 11. uri v dvorani 2,  bomo predstavili možnosti sodelovanja za vzajemni razvoj v okviru nacionalnega projekta Slovenija – evropska regija gastronomije 2021.

Slovenski prostor v največji meri oblikujejo podeželska območja in gozdovi, kar  predstavlja okrog 80 % površine Slovenije. Velik del teh površin predstavlja izjemen potencial trajnostne rabe za namene kmetovanja in turizma ter prav tako velik potencial za razvoj produktov, ki povezujejo obe panogi. V Sloveniji so bili v letih 2017 in 2018 zasnovani in postavljeni ključni strateški temelji za nadaljnji razvoj turizma, s sprejemom Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Iz strategije je bil izveden tudi nedavno v javnosti predstavljen Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019-2023 in uspešna zaključena kandidatura Slovenije za Evropsko regijo gastronomije leta 2021.  

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo strateški dokument Resolucija: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«, saj je trajnostna proizvodnja varne in kakovostne hrane za slovensko kmetijstvo ključnega pomena. Slovenija ima izjemno ohranjeno naravno okolje, kar predstavlja ključno prednost in priložnost za povečanje dodane vrednosti pri pridelavi hrane. To pa predstavlja velik potencial in možnosti za hrano bogatih okusov in velike dodane vrednosti, ki se dodaja z elementom ohranjenega okolja in trajnostnih, sonaravnih načinov pridelave in predelave.

Kmetijstvo in turizem ste še premalo povezani panogi, ki pa ponujata izjemen potencial za razvoj edinstvenih in doživetih turističnih zgodb, skozi kreativno, tradicionalno ali sodobno kulinariko in gastronomijo. Osnovna surovina za živila, pijače in pripravljene jedi še nima dovolj stičnih točk s slovensko gastronomijo, poleg tega ni ustrezno promovirana v slovenskih gastronomskih zgodbah. Slovenska kakovost posega v evropski, morda tudi svetovni vrh, vendar to še vedno predstavljamo premalo ambiciozno. Zato smo v strategiji namenili posebno pozornost povezovanju kmetijstva, gastronomije in turizma.

S sprejetimi strateškimi usmeritvami se Slovenija predstavlja kot država, ki na majhnem, a specifičnem prostoru zelene, neokrnjene in površinsko specifične dežele ponuja odlične pogoje za pridelavo, predelavo in pripravo pristnih okusov hrane, skozi paleto pridelkov in živil, ki jih ponujata slovensko kmetijstvo in živilska industrija. Kot takšna ima Slovenija vse možnosti, da se jo predstavi kot zeleno destinacijo, ki skozi razvite gastronomske produkte gostom ponuja preplet okusov neokrnjene narave, katerih dodana vrednost temelji na sonaravnih načinih pridelave in predelave ter vključevanja le teh v kreativne kulinarične in gastronomske umetnine in tradicije.

Turistična dejavnost v povezavi z gastronomskimi doživetji, ob trajnostnem gospodarjenju odpira nova delovna mesta na podeželju in dolgoročno vpliva na generacijsko prenovo, ustrezno poselitev in podjetniške priložnosti slovenskih podeželskih območij. Kmetijska krajina se prepleta z gozdovi z dobro ohranjenimi ekosistemi, hkrati pa ponuja neizmeren potencial kreiranja edinstvenih turističnih zgodb in produktov, ki jih zaznamujejo bogati okusi tradicionalnih ali modernih kulinaričnih kreacij. Osnova za te pa je varna in kakovostna surovina slovenskih kmetij, kmetijskih podjetij in zadrug ter specifična in obdelana pokrajina slovenskega podeželja. Predvsem je potrebno slovensko gastronomsko ponudbo tesno povezati s prevzemom surovine od domačih pridelovalcev in predelovalcev ter to prodati kot slovensko zgodbo uspeha. Slovenija ima vrhunsko kulinariko in gastronomijo, kar v zadnjem času potrjujejo številne nagrade. Čas je, da začnemo poudarjati, da vrhunski kulinarični ustvarjalci uporabljajo tudi kakovostno slovensko surovino.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pričelo z aktivnim povezovanjem pridelovalcev in predelovalcev slovenske hrane z gastronomijo (hoteli, restavracije, gostilne, catering), saj lahko samo intenzivno sodelovanje omogoči napredek pri uporabi lokalno pridelanih in predelanih živil. V ta namen je bilo letos ustanovljeno posvetovalno telo ministrice – medsektorska Delovna skupina Slovenija-evropska regija gastronomije 2021 katere člani so: Kmetijsko Gozdarska Zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Turistično gostinska zbornica, Obrtna zbornica Slovenije (turistično-gostinska sekcija), Združenje turističnih kmetij Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Fakulteta za biosistemske vede Univerze v Mariboru, Fakulteta za turistične študije Univerze na Primorskem, MGRT ter Zavod RS za šolstvo. Naloga delovne skupine je, da posreduje mnenja k pomembnejšim odločitvam na področju vključevanja slovenskih živil v ponudbo slovenskih gostincev, hotelirjev ter vseh drugih obratov javne prehrane, še posebej na področju:

• povečanja deleža uporabe kakovostnih slovenskih živil za dvig prepoznavnosti in kakovosti slovenske kulinarike na gastronomski nivo,
• opredeljevanju trenutnih ovir in problemov v verigi oskrbe HORECA in OJP segmentov z lokalnimi živili slovenskega izvora, ter sprejetju ukrepov za njihovo reševanje in izboljšave
• koordinacije promocijskih aktivnosti članov in MKGP v projektu Slovenija evropska regija gastronomije 2021 za obdobje 2019-2021

Delovna skupina je kot skupni projekt pripravila tudi navedeni strokovni posvet, katerega namen je predstaviti možnosti, ki se odpirajo vsem akterjem v tem pomembnem razvojnem državnem projektu.