GOV.SI

Urejene evidence delovnega časa prinašajo prednosti tako za delavca kot za delodajalca

Z začetkom pogajanj za spremembe in dopolnitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti na ministrstvu beležimo večje število vprašanj o beleženju delovnega časa, hkrati pa tudi precej napačnih interpretacij novih predvidenih obveznosti delodajalcev, ki niso nove.

Obveznost vodenja evidenc oziroma pogosto t.i. ''štempljanje'' obstaja že v veljavni zakonodaji. Delodajalec mora namreč v skladu z 12. členom Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti med drugim voditi tudi evidenco o izrabi delovnega časa. Evidenca o izrabi delovnega časa ni namenjena zgolj potrebi obračuna plač, kot je pogosto razširjeno mnenje med delodajalci, temveč je zelo pomembna z vidika pravilnega zagotavljanja delovnopravnih pravic s področja delovnega časa, odmorov in počitkov. V zvezi s tem pa je treba še posebej poudariti vidik, ki se ga pogosto pozablja, to je vidik varnosti in zdravja pri delu, ki je temelj ureditve organiziranosti delovnega časa, navedeno izhaja tudi iz mednarodnih pravnih aktov, ki nas zavezujejo. Le zdrav delavec bo lahko celotno aktivno obdobje opravljal delo v okviru svojih polnih zmogljivosti in želja.

Zato na ministrstvu predvidevamo podrobnejšo opredelitev, kako voditi evidence delovnega časa, da bodo urejene evidence v končni posledici v interesu obeh strank delovnega razmerja, tako delavca kot tudi delodajalca. Evidenca delovnega časa je namreč pomembna tudi kot listina, ki jo je treba predložiti na zahtevo pristojnega organa, npr. med drugim v primerih nadzora izvajanja delovnopravne zakonodaje v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki in kot listina, na podlagi katere lahko delavci zagotovijo ustrezno izrabo svojih pravic, delodajalci pa na drugi strani izkazujejo skladnost z zakonodajo.

V okviru morebitnih sprememb in dopolnitev zakonodaje na področju vodenja evidenc se pogosto tudi izpostavlja, da se s tem omejuje fleksibilnost dela, še posebej pri delu na domu. Temu zagotovo ni tako, saj vodenje evidenc predpisuje le beleženje izrabe delovnega časa. Fleksibilnost glede organizacije delovnega časa pa je še posebej poudarjena ravno pri delavcih, ki delo opravljajo na domu. Namreč tovrstni delavci imajo lahko urejen delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek drugače, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

Obveznost vodenja evidenc delovnega časa v prav nobenem delu ne posega v fleksibilnost organizacije dela in delovnega časa pri posameznem delodajalcu. Vsak delodajalec lahko v okviru zakonskih možnosti prosto razporeja delo in delovni čas posameznega delavca.