GOV.SI

Državna sekretarka Strniša na 57. svetovnem kongresu Mednarodne hmeljarske organizacije

Žalec, 30. 7. 2019 - Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je danes dopoldne v Žalcu udeležila otvoritvene slovesnosti 57. svetovnega kongresa Mednarodne hmeljarske organizacije. Kongres, ki sicer poteka od 29. julija do 2. avgusta je bienalen, letošnja država gostiteljica je torej Slovenija. Dogodka se tokrat udeležuje 160 udeležencev – pridelovalcev hmelja, trgovcev s hmeljem, pivovarjev, hmeljarskih strokovnjakov iz 12 držav iz vsega sveta.

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je v slavnostnem nagovoru ob otvoritvi kongresa uvodoma izpostavila, da smo v Sloveniji gostili hmeljarje iz celega sveta v Žalcu že leta 1953, nato 1969 v Ljubljani in nazadnje leta 1992 ponovno v Žalcu. Slovenci smo še posebej ponosni na dejstvo, da generalni sekretariat mednarodne organizacije IHGC vodi Slovenec prof. dr. Martin Pavlovič, zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Razvoj hmeljarstva v Sloveniji

Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Specifična kombinacija predalpske klime in tal, kot naše naravne danosti, omogoča proizvodnjo aromatskih sort hmelja s svetovnim slovesom kot je sorta Savinjski golding. Kot industrijska pridelava pa ima hmeljarstvo 140 letno tradicijo. Prvi hmelj so  pridelovali v samostanih že v 11. stoletju.

Hmelj se v Sloveniji prideluje na 1.500 hektarjih, s poprečno letno proizvodnjo 2.000 ton. Letina hmelja je bila v letu 2018 rekordna – kar 3.078 ton, kar je Slovenijo uvrstilo na 5. mesto med svetovnimi hmeljarskimi državami. Takšno letino smo beležili le še pred letom 2000. Tudi površine pod hmeljem so se povečale, kot tudi število hmeljarjev, posebej mladih. Večina (kar 99%, slovenskega pridelka) hmelja se izvozi v Nemčijo, na Sejšele, v Združeno kraljestvo, ZDA, Vietnam in druge države.

Države s tradicijo hmelja imajo lasten program razvoja sort. Tudi Slovenija se zaveda, da je razvoj lastnih sort potreben za ohranitev tržnega deleža na svetovnem trgu s hmeljem. Sajenje novih sort, bolj odpornih proti škodljivcem in boleznim z višjim donosom, omogoča ohranitev in razvoj hmeljarstva tudi na slovenskem.

Pri vzgoji novih sort je potrebno slediti novim trendom pri kakovostnih parametrih, tako v smeri aromatskih kot tudi grenčičnih sort hmelja, pojavu novih bolezni in podnebnim spremembam. V zadnjih letih so strokovnjaki inštituta v Žalcu sledili novemu pivovarskemu trendu in se osredotočili k izbiri dišavnih sort hmelja, za katere je značilna ne-hmeljska aroma (sadna, cvetlična, zeliščna), ki se unikatno izraža v različnih tipih piv močnega okusa, značilnih predvsem za manjše pivovarne.

Rezultat dosedanjega žlahtniteljskega dela je že 18 slovenskih sort hmelja, zadnji dve novi sorti sta Styrian Dragon in Styrian Fox. V primerjavi z ostalimi kmetijskimi rastlinami je za hmeljarstvo značilno, da je kar 99 % nasadov posajenih s slovenskimi sortami, ki so bile požlahtnjene na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. MKGP se zaveda pomena lastnega žlahtniteljski program, zato finančno podpira razvoj novih sort hmelja.

Na pobudo IHPS ter Združenja hmeljarjev Slovenije so slovenski hmeljarji pristopili in že dosegli zaščito geografske označbe slovenskega hmelja: Štajerski hmelj (ZGO), kar je glede na to, da se slovenski hmelj večina izvozi, dodana vrednost proizvoda.

V letu 2021 bomo obeležili tudi 100 letnico certificiranja hmelja v Sloveniji, kajti IHPS ima že od leta 1921 uveden sistem certificiranja, ki omogoča sledljivost v Sloveniji  pridelanega hmelja po vsaki sorti do vsakega pridelovalca, z vso vključeno uporabljeno tehnologijo pridelave.

Proizvodnja hmelja z roko v roki s pivovarstvom

Proizvodnja hmelja mora potekati vzporedno s pivom. Tako je v Ljubljani pred dvema letoma potekal 36. Svetovni pivovarski kongres.

O začetkih pivovarstva na slovenskih tleh pričajo najdbe skoraj 4000 let starih pivskih sodov na ljubljanskem barju. Na našem prostoru so pili pivo v rimskem času. Prva znana pivovarna na Slovenskem pa je bila v stolpu Loškega gradu. Tudi v času Marije Terezije je bilo na slovenskem veliko pivovarn, od česar jih je bilo veliko nelegalnih. Leta 1796 je bilo v Ljubljani kar 6 pivovarn, z letom 1825 pa beležimo začetke pivovarstva kot obrti v Laškem in v Mariboru.

O pravem porastu pivovarstva pri nas pa lahko govorimo po razglasu o registraciji pivovarn leta 1848. Na prelomu 19. in 20. stoletja je bilo pivovarstvo kot proizvodna dejavnost, prisotna praktično v vseh delih zdajšnje Slovenije, lepo razvita in skupaj z njo tudi kultura pitja piva

Zadnjih 20 let pa beležimo prvi val ustanavljanja novih t. i. malih pivovarn, kar je kasneje deloma zamrlo in se znova obudilo šele v zadnjem času po vzoru malih pivovarn v tujini. Trenutno imamo v Sloveniji eno veliko pivovarsko podjetje - Pivovarno Laško Union d.o.o., ki združuje Pivovarno Laško in Pivovarno Union. Poleg njiju pa je prisotnih nekaj več kot 100 malih pivovarn, katerih tržni delež trenutno predstavlja okoli 2% proizvedenega piva (od 2 mio hl piva) v Sloveniji.

Več informacij o dogajanju na 57. Mednarodnem hmeljarskem kongresu