GOV.SI

Zaključil se je mednarodni sestanek o nadzoru in varnem odlaganju izrabljenih virov sevanja

V Ljubljani se je zaključil mednarodni sestanek o nadzoru in varnem odlaganju izrabljenih virov sevanja (»Interregional Meeting on Conditioning Disused Sealed Radioactive Sources and Consolidation of Inventories«).

Sestanek je del širšega projekta zagotavljanja celovitega nadzora zaprtih virov sevanja (»od zibelke do groba«) in je povezan z zaključnim delom življenjskega cikla zaprtih virov sevanj, ki se uporabljajo v medicini, industriji in v raziskovalne namene. Torej, kako z njimi ravnamo po tem, ko odslužijo svojemu namenu, da ne bodo predstavljali bremena okolju in prihodnjim generacijam. V številnih državah se namreč soočajo s težavami, ki se lahko pojavijo po prenehanju uporabe zaprtega vira sevanja. Brez ustreznega nadzora so lahko zavrženi in se za njim izgubi sled. Tak vir sevanja se lahko znajde v okolju, v transportnih pošiljkah, na odlagališčih odpadnih kovin. Viri sevanja, za katere ni ustrezno poskrbljeno, predstavljajo potencialno veliko grožnjo, saj so poznani primeri iz preteklosti, ko so naključni najditelji razbili vsebnike ter utrpeli hude radiološke posledice, v nekaterih primerih tudi smrtne, če pa bi se tak vir pomotoma stalil kot odpadna surovina, pa to lahko povzroči nastanek več deset ton radioaktivnih odpadkov. 

Predstavniki Slovenije so na sestanku predstavili pregled stanja v naši državi ter strategijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016 – 2025. Predstavili so ravnanje z zaprtimi viri sevanja, zakonodajo, količino zaprtih virov sevanja, ki so v uporabi, in izrabljenih virov sevanja, način vodenja evidence na državnem nivoju in obveznosti uporabnika vira sevanja.

Upravni nadzor nad viri sevanj je zato v Sloveniji urejen preko sistema dovoljenj, z registrom virov sevanj, vsakoletnim pregledom pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji in rednimi inšpekcijskimi pregledi. Po koncu uporabe zaprtega vira sevanja zakonodaja predvideva tri možnosti - vrnitev proizvajalcu ali  dobavitelju, drugemu imetniku ustreznega dovoljenja ali predaja vira sevanja javni službi za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki jih varno shrani v Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov. Slovenija ima vzpostavljen tudi sistem nadzora preverjanja radioaktivnosti surovin, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora.

Na sestanku je ARAO predstavil svojo izkušnjo pri pridobivanju pomoči iz omenjenega projekta. V letu 2017 je bila v Sloveniji misija IAEA, z namenom usposabljanja delavcev ARAO za razstavljanje naprav, ki se jih uporablja v industriji in vsebujejo zaprte vire sevanja. Ta dela so pomembna pri zmanjšanju zasedenosti skladišča CSRAO. Po končani misiji je ARAO lahko samostojno nadaljevala z delom. Odstranjene zaprte vire sevanja so shranili v posamezne večje kapsule, ohišja pa po opravljenih meritvah pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji IJS, predali podjetjem, ki se ukvarjajo s tovrstnim odpadom. Pred tem je rezultate meritev preverila tudi URSJV. Po omenjeni dejavnosti se je prostornina zmanjšala za okli 4 m3. Več o tem si lahko preberete v Poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2017.

Stanje v Sloveniji na tem področju je dobro urejeno in skrbno vodeno ter je zgled večini držav, ki sodelujejo na sestanku.