Skoči do osrednje vsebine

Sodelovanje in solidarnost v ospredju na pariškem neformalnem srečanju o migracijah

Posebni odposlanec ministra za zunanje zadeve za naloge, povezane s ključnimi in strateškimi vsebinami, veleposlanik Andrej Logar se je v Parizu udeležil neformalnega srečanja zunanjih in notranjih ministrov na temo migracij v Sredozemlju, ki sta ga sklicala francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian in francoski notranji minister Christophe Castaner.

Posebni odposlanec ministra za zunanje zadeve veleposlanik Andrej Logar in Nina Gregori, izvršna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada (EASO)

1 / 3

Veleposlanik Logar je na srečanju povedal, da Slovenija, ki je doslej skozi različne operacije že dokazala solidarnost z državami članicami, še naprej podpira skupno evropsko rešitev glede migracij in nasprotuje kakršnimkoli enostranskim potezam. Zavzel se je za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema in poudaril, da je za Slovenijo sicer ključnega pomena t. i. zahodnobalkanska migrantska pot, zato je Slovenija še posebej dejavna prav v tej regiji. Da število migrantov na tej poti narašča, je danes na srečanju potrdila tudi agencije Frontex, čeprav so neprimerljive s številkami iz leta 2015 in 2016.

Cilj srečanja, ki so se ga poleg predstavnikov 31 šengenskih in držav EU udeležili tudi predstavniki Evropske komisije, Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), Frontexa, Mednarodne organizacije za migracije, Afriške unije, Agencije Združenih narodov za begunce je bil opraviti izmenjavo mnenj in okrepiti koordinacijo med evropskimi državami in mednarodnimi organizacijami za uspešnejše soočanje z migracijami, ki sicer glede na številke niso primerljive z letoma 2015 in 2016, a postajajo slabo obvladljive predvsem na morju, z visoko stopnjo smrtnosti, predvsem v srednjem Sredozemlju. Udeleženci srečanja so izrazili tudi skrb glede položaja migrantov in beguncev v Libiji, ki velikokrat nimajo druge izbire kot, da se s pomočjo tihotapskih združb podajo na nevarno pot proti Evropi preko morja, ki pa je v zadnjih mesecih terjala veliko življenj. Zato je potrebno vložiti več napora v odkrivanje in razbitje tihotapskih mrež ter v zmanjšanje poskusov nevarnega prečkanja Sredozemskega morja. Pri tem je velikega pomena dobra koordinacija in sodelovanje med evropskimi državami in mednarodnimi organizacijami.

Udeleženci so se prav tako strinjali, da je treba pomorske operacije in izkrcanja z ladij organizirati v skladu z mednarodnim pravom ter nacionalnimi in evropskimi pravili, pri čemer je pomembno tudi pravično ravnovesje med odgovornostjo in solidarnostjo. Posebni odposlanec slovenskega zunanjega ministra Andrej Logar je v tem kontekstu poudaril, da je v skladu s svojimi zmožnostmi Slovenija že dokazala solidarnost z najbolj prizadetimi državami članicami, ko je preko relokacijske sheme ponudila sprejem migrantov z reševalnih ladij iz Malte. Poleg tega je v operaciji "Naše morje" na morju sodelovala tudi slovenska ekipa z vojaško ladjo Triglav. Poudaril je, da je za Slovenijo ključnega pomena t. i. zahodnobalkanska migrantska pot, zato je Slovenija na mejne prehode v Severno Makedonijo in Srbijo napotila tudi svoje policiste. Za boljše upravljanje z migracijami je nujna solidarnost med državami, zato Slovenija podpira reformo skupnega evropskega azilnega sistema.

Glede vračanja migrantov, so udeleženci poudarili, da je treba vsem državam članicam EU, zlasti državam prvega vstopa in izkrcanja, dati vso potrebno pomoč EU, finančno in tehnično, da se olajša hitro in zakonito vračanje izkrcanih oseb, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite oziroma ki jim je bila zavrnjena azilna zaščita, v državo izvora. Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) so pozvali, naj podpre prostovoljno vračanje posameznikov, evropske agencije, zlasti agencijo Frontex pa, da naj podprejo izvajanje teh vrnitev v skladu z njihovimi pooblastili. Visoki predstavnici EU za zunanje zadeve so predlagali, da posreduje pri državah izvora, da bi olajšale sprejem njihovih državljanov in izdali potrebne potne listine.