GOV.SI

V javni obravnavi predlog novega Zakona o računskem sodišču

Ministrstvo za finance je v javno obravnavo danes posredovalo osnutek novega Zakona o računskem sodišču, katerega glavni namen je pospešiti in povečati učinkovitost revidiranja pravilnosti in smotrnosti porabe javnih sredstev. Predlog tako med drugim širi nabor subjektov, ki jih lahko revidira Računsko sodišče RS. Ministrstvo pripombe in dopolnilne predloge javnosti ter drugih ministrstev pričakuje do vključno 3. septembra 2019.

MF stavba 2

Poslopje ministrstva – Avtor Ministrstvo za finance

Veljavni Zakon o računskem sodišču je bil sprejet leta 2001, od takrat pa so se okolje, v katerem deluje računsko sodišče, in zahteve ter pričakovanja javnosti spremenili. Ker veljavni zakon ne zagotavlja več zadostnih pravnih podlag za učinkovito izvajanje nalog računskega sodišča, jih urejamo s predlogom novega zakona, katerega glavni namen je pospešiti in povečati učinkovitost postopkov revidiranja pravilnosti ter smotrnosti porabe javnih sredstev. Osnutek novega zakona smo pripravili v sodelovanju z računskim sodiščem.

Ključne novosti se nanašajo predvsem na izvajanje revizijskih pristojnosti računskega sodišča, predvsem s posodobljenimi rešitvami, ki omogočajo bolj ekonomični postopek revidiranja, in z uvedbo posebnega skrajšanega postopka revidiranja, možnosti ustavitve revizijskega postopka ter možnosti, da računsko sodišče ne izda porevizijskega poročila, če so vsi popravljalni ukrepi izvedeni zadovoljivo.

Revizijska pristojnost računskega sodišča se vsebinsko ne spreminja, uvaja pa predlog zakona pomembno novost pri opredelitvi možnega subjekta revidiranja, in sicer pri opredelitvi uporabnika javnih sredstev v delu, ki se nanaša na pravne osebe zasebnega prava. S tem sistemsko urejamo možnost revidiranja hčerinskih družb, ki jih ustanavljajo družbe v večinsko državni in/ali občinski lasti.

Predlog zakona tako določa, da so uporabniki javnih sredstev in kot taki možni revidiranci računskega sodišča tudi pravne osebe, v katerih imajo država, lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava posamično ali skupaj, neposredno ali posredno, pomemben vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njeno poslovanje.

Za pomemben vpliv se šteje vpliv, ki omogoča odločilno vlogo pri sprejemanju poslovnih odločitev in lahko izvira iz kapitalske udeležbe, glasovalnih pravic ali pravic imenovanja upravljavskih struktur. Država, lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava imajo pomemben vpliv, če imajo posamično ali skupaj v pravni osebi, neposredno ali posredno, 20 % ali več vpisanega kapitala, 20 % ali več glasovalnih pravic ali pravico imenovati 20 ali več % članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa.

Zakon uvaja tudi dve novi določbi, s katerima računskemu sodišču omogočamo dostop do vseh relevantnih podatkov, ki jih potrebuje tako za izvajanje revizij kot tudi za oceno tveganj, načrtovanje revizije in izvrševanje drugih nalog v okviru revizijske pristojnosti. Ena od njih je zahteva za predložitev podatkov, ki je usmerjena k uporabnikom javnih sredstev, od katerih lahko računsko sodišče zahteva vsa obvestila, ki se mu zdijo potrebna, knjigovodske listine, podatke, evidence in drugo dokumentacijo ter opravi druge poizvedbe.

Z drugo določbo pa urejamo dolžnost zagotoviti dostop do podatkov. Ta določba se nanaša na vse fizične in pravne osebe, ki poslujejo z uporabniki javnih sredstev, računskemu sodišču pa omogoča brezplačen dostop do vseh zahtevanih podatkov, vključno z osebnimi podatki, pojasnili in vpogledom v poslovne knjige in evidence, v delu, ki se nanaša na poslovanje z uporabniki javnih sredstev.

Predlog uvaja tudi nekatere novosti na področju organizacije dela računskega sodišča. Tudi sicer je celotno besedilo zakona posodobljeno in prilagojeno ostali zakonodaji, ki jo mora računsko sodišče upoštevati pri izvajanju svojih pristojnosti.

Predlog zakona je objavljen na portalu eDemokracija.