Skoči do osrednje vsebine

V Posavju o nujnosti učinkovitih namakalnih sistemov

Državna sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in dr. Jože Podgoršek sta s sodelavci obiskala Posavje. Beseda je tekla predvsem o učinkoviti rabi vode v kmetijske namene ter povečanju samooskrbe s sadjem in zelenjavo.

Mag. Strniša in dr. Podgoršek sta se v Leskovcu pri Krškem se udeležila sestanka o namakanju in potrebah po črpališčih, izgradnjo enega sta si tudi na terenu ogledala, prav tako gradnjo namakalnega sistema. Obiskala sta tudi krško podjetje Evrosad, kjer sta si ogledala obrat s sortirnico in pakirnico, nasade jablan v Krškem ter češenj v Kostanjevici na Krki. Ob koncu celodnevnega obiska je ekipa obiskala še zelenjadarsko kmetijo Turk v Brodu pri Podbočju.

Pomemben del terenskega obiska je bil ogled gradnje prvega od treh savskih črpališč za namakalno vodo, ki jih bo javno podjetje Infra zgradilo v okviru urejanja infrastrukture ob gradnji spodnjesavske hidroelektrarne Brežice. S temi skupaj do približno tri milijone evrov vrednimi črpališči je Posavje na dobri poti, da se uvrsti med regije, ki bodo najbolje opremljene z namakalnimi in oroševalnimi sistemi proti pozebi. S tem bo to območje tudi prilagojeno podnebnim spremembam, sta dodala Strniša in Podgoršek. Poudarila sta še, da s temi črpališči  možno priti do vode hitreje, nanje pa bodo lahko z dodatnimi črpalkami priključili preostali namakalni sistem s povezavo do kmetij in drugih kmetijskih gospodarstev.

Državna sekretarja mag. Strniša in dr. Podgoršek sta si v sadnih nasadih podjetja Evrosad ogledala tudi, kako so tam odpravili posledice zadnjih dveletnih zaporednih spomladanskih pozeb. Predstavnika ministrstva sta izpostavila zadovoljstvo, da so družba Evrosad, Posavje in krška občina po omenjenih pozebah dobili površine, opremljene z zaščito proti slani. Opremo teh nasadov so sicer denarno podprli tudi prek posebnih t. i. podnebnih razpisov, ki jih je kmetijsko ministrstvo pripravilo z namenom prilagoditve sadjarstva in drugih kmetijskih sektorjev škodi, ki jo povzročajo podnebne spremembe, je še dejala.

Za povečanje stopnje samooskrbe z zelenjavo je nujna izven sezonska pridelava v zaprtih prostorih, torej v rastlinjakih. Na območju Kostanjevice je preko 200 ha pridelave vrtnin, pa tudi lubenic, melon, robid, malin, pod plastenjaki in rastlinjaki. Na zelenjadarski kmetiji Turk sta si državna sekretarja ogledala rastlinjake z zelenjavo in sadjem, ki so bili tudi deloma podrti s sredstvi iz naslova Programa za razvoj podeželja.

Iskalnik