GOV.SI

Svet EU za kmetijstvo in ribištvo tudi o okoljskih in podnebnih vidikih SKP

Ministri EU za kmetijstvo in ribištvo so se danes v Bruslju sestali na prvem rednem zasedanju Sveta EU pod predsedovanjem Finske. Slovenijo je zastopala ministrica dr. Aleksandra Pivec. Na tokratnem zasedanju je bila v ospredju razprava o okoljskih in podnebnih vidikih reforme Skupne kmetijske politike po 2020. Komisija je predstavila tudi poročilo skupine na visoki ravni za sladkor ter poročilo o napredku v zvezi z načrtom izvajanja za povečanje razpoložljivosti fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem in pospešitvijo izvajanja integriranega varstva rastlin v državah članicah. Komisija je poročala tudi o trenutnem stanju pojavnosti in obvladovanju afriške prašičje kuge v EU ter o dobrobiti živali med prevozom ob visokih temperaturah v poletnih mesecih. Ministri so se danes najprej seznanili s programom finskega predsedovanja do konca leta 2019.

Na zasedanju Sveta EU se je nadaljevala razprava o zakonodajnem paketu reforme Skupne kmetijske politike. Ministri so razpravljali o okoljskih in podnebnih vidikih. Predlog nove uredbe o strateških načrtih prinaša devet specifičnih ciljev, med katerimi predvsem trije zadevajo okolje in podnebne spremembe. Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v razpravi dejala, da Slovenija podpira višje okoljske in podnebne ambicije SKP. »Ključno pri tem je, da bodo lahko države članice dosegale višje okoljske cilje tako, da bodo ukrepe lahko prilagodile svojim specifičnim razmeram. Na ta način bodo lahko hkrati tudi učinkovito poskrbele za poenostavitve izvajanja kmetijske politike.« Ministrica kot pozitivno ocenjuje možnost uvedbe posebnih ukrepov za podnebje in okolje v okviru neposrednih plačil. »Slovenija lahko podpre ekoshemo kot obvezen element prvega stebra, vendar mora biti zagotovljeno dovolj prožnosti.« Zadostna prožnost pri oblikovanju in izvajanju ter financiranju ekoshem morajo biti po mnenju ministrice za kmete privlačne in spodbujevalne. V nadaljevanju je dr. Pivec poudarila, da predpisan obseg sredstev razvoja podeželja, ki se mora nameniti za okoljske in podnebne cilje, odraža ambicije SKP. »Vendar bi se v teh 30 % moralo upoštevati plačilo za območja z naravnimi in drugimi omejitvami.« Po mnenju ministrice bo pri okoljskih in podnebnih ukrepih prihodnje SKP ključno, da zagotovimo ustrezno kombinacijo obveznih zahtev in dodatno podprtih nadstandardnih zahtev. »Za doseganje višjih ambicij na področju okolja in podnebja pa je nujno, da se še naprej zagotavlja obseg proračuna na trenutnem nivoju predvsem za drugi steber in razvoj podeželja.«

 Ministri EU so se seznanili tudi s poročilom Komisije o vidiku dobrobiti živali med prevozom ob visokih temperaturah v poletnih mesecih. Vsako poletje se veliko živali prevaža na dolge razdalje pri temperaturah nad 30° C, kar povzroča nepotrebno trpljenje živali. Slovenija je obvestila in opozorila o ravnanju z živalmi ob visokih temperaturah v poletnih mesecih poslala vsem prevoznikom živali, ki so v Sloveniji registrirani za prevoze nad osem ur. Dr. Aleksandra Pivec je v razpravi dejala, da se Slovenija zaveda, da je v poletnih mesecih treba posebno pozornost nameniti pravilnemu načrtovanju poti prevoza živali, predvsem na daljše razdalje, da bi preprečili njihovo nepotrebno trpljenje. »Slovenija je glede prevoza predvsem tranzitna država, zavzemamo se za strožje in skupne ukrepe ter zakonodajne okvire na tem področju; v izogib kršitvam smo že leta 2006 ustanovili mobilno enoto uradnih veterinarjev, ki učinkovito izvaja pregled nad izvajanjem EU uredbe med samim prevozom živali.«

Komisija je predstavila poročilo o razmerah na trgu sladkorja v EU, ki ga je pripravila skupina na visoki ravni, ki je bila ustanovljena novembra 2018 z namenom pregleda razmer za sladkor s poudarkom na obdobju od ukinitve sistema kvot 30. septembra 2017. Glavni poudarki iz poročila so, da se po ukinitvi kvot trg EU in svetovni trg soočata z viški sladkorja. K temu je pripomoglo tudi povečanje proizvodnje sladkorja v EU in sicer za 25 %, povečanje ponudbe pa je vplivalo na padec cen. Delovna skupina ugotavlja tudi, da tržni ukrepi, ki jih omogoča trenutna zakonodaja, niso ustrezni za reševanje trenutne situacije (velikih presežkov proizvodnje po ukinitvi kvot). Slovenija se pridružuje stališču držav članic, ki zagovarjajo uporabo prostovoljno vezane podpore kot pomembnega orodja za ohranitev pridelave in predelave sladkorne pese. Po mnenju ministrice dr. Aleksandre Pivec so prostovoljno vezane podpore pomembne zlasti iz socio-ekomomskega vidika, saj pomagajo pri ohranjanju ustrezne ravni dohodkov za pridelovalce in ohranjanju delovnih mest. Pomembno pa bo tudi zagotavljanje ustreznega ravnovesja med interesi proizvajalcev pesnega sladkorja in rafinerijami surovega trdnega sladkorja v EU.

Na zasedanju je Komisija predstavila tudi poročilo o napredku v zvezi z načrtom izvajanja za povečanje razpoložljivosti fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem in pospešitvijo izvajanja integriranega varstva rastlin v državah članicah. Ministrica dr. Pivec je poudarila, da se Slovenija zavzema za bolj trajnostno kmetovanje, katerih temeljni cilji vključujejo zmanjševanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev. »Zato podpiramo aktivnosti za dostopnost FFS z manjšim tveganjem, kot tudi za večjo dostopnost in uporabo nekemičnih metod zatiranja.« Se pa po besedah ministrice srečujemo z določenimi težavami pri zagotavljanju ustreznega varstva rastlin. »Zato je treba dati poseben poudarek področju raziskav, sicer pa mora biti spodbujanje in pospeševanje trajnostnih kmetijskih praks in zelenih ukrepov, vključno z integriranim varstvom rastlin visoko na politični agendi EU in prihodnje SKP in ukrepov znotraj nje«.

Komisija je poročala tudi o trenutnem stanju pojavnosti in obvladovanju Afriške prašičje kuge v EU. V letošnjem letu se je bolezen še naprej širila na obsežne regije Kitajske in drugih azijskih držav (Mongolija, Vietnam, Kambodža, Demokratična ljudska republika Koreja). V EU je trenutno prizadetih devet držav članic: Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Bolgarija, Estonija, Madžarska, Belgija in Italija. Kmalu po pojavu afriške prašičje kuge na mejah EU je Komisija ukrepala v tesnem sodelovanju z državami članicami, da bi preprečila vstop bolezni v EU in jo nato zadržala in izkoreninila. Afriška prašičja kuga je bila februarja 2019 uradno izkoreninjena na Češkem. Komisija je pozvala vse države članice, naj ostanejo pozorne in dobro pripravljene.

Finsko predsedstvo pa je predstavilo program predsedovanja v drugi polovici 2019. V njem izpostavlja prednostne naloge na področju kmetijstva, varne hrane, ribištva in gozdarstva. Na področju kmetijstva se bo Finska osredotočila na nadaljevanje obravnave zakonodajnega svežnja o reformi SKP po 2020, v ospredju bodo med drugim zelena arhitektura in prožnost za države članice pri pogojenostih in ekosistemih ter novi model izvajanja. Predsedstvo bo nadaljevalo razpravo o prispevku kmetijstva v procesu prehoda EU na nevtralno gospodarstvo. Na področju varstva rastlin bo finsko predsedstvo začelo razpravo o prenovi zakonodaje o semenih in reproduktivnem materialu v kmetijstvu in hortikulturi. Na področju ribištva pa bo predsedstvo nadaljevalo z obravnavo tekočih dosjejev, dogovor v pogajanjih o določitvi vsakoletnih ribolovnih možnostih ter nadaljevalo delo na uredbi o nadzoru ribištva. Na področju gozdarstva bo finsko predsedstvo dejavno pri pregledu napredka pri izvajanju EU strategije za gozdarstvo, začeli pa naj bi razpravo o EU strategiji za gozdarstvo po letu 2020.

Izjava ministrice dr. Pivec I. del

Izjava ministrice dr. Pivec II. del