GOV.SI

Na mizi ostajata oba predloga: sprememba meja volilnih okrajev in relativni preferenčni glas

Minister za javno upravo Rudi Medved se je v petek, 12. julija 2019, udeležil delovnega kosila pri predsedniku republike Borutu Pahorju, na katerem so z vodji parlamentarnih strank, poslanskih skupin in poslancema narodnih skupnosti DZ obravnavali delovni osnutek oz. čistopis sprememb volilne zakonodaje, ki ga je pripravila delovna skupina pod vodstvom ministra.

Delovno kosilo na temo sprememb volilne zakonodaje

1 / 2
Delovno kosilo na temo sprememb volilne zakonodaje – Avtor MJU

Minister Medved je po srečanju ocenil usklajevanje glede sprememb volilne zakonodaje kot zelo dobro: »Razprava je bila zelo dobra in konstruktivna«. Kot je še poudaril, Ministrstvo za javno upravo sledi stališčem strank s predlogi in je doslej že pripravilo novelo Zakona o volitvah v Državni zbor z relativnim prednostnim glasom. »Pripravljamo vse, kar je potrebno, spreminjamo meje volilnih okrajev, tako kot je od nas to zahtevalo Ustavno sodišče in tudi ta rešitev bo na mizi v prvih dneh septembra,« je še dejal minister za javno upravo. 

Osebno je minister menil, da relativni preferenčni glas pomeni bistveno bolj kvaliteten preskok k odločujočemu glasu volivca. Kot je izpostavil minister, smo nenazadnje dvakrat po modelu relativnega preferenčnega glasu že izvolili poslance v Evropski parlament. 

Na mizi torej ostajata dve možnosti, je še dejal minister: sprememba meja volilnih okrajev, ki bi zadostila odločbi Ustavnega sodišča, kot tudi relativni preferenčni glas. 

Na srečanju so bili poleg delovnega osnutka sprememb novele Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ) predstavljeni tudi rezultati dosedanjih treh krogov pogajanj glede možnosti sprememb volilne zakonodaje v skladu z odločbo Ustavnega sodišča.


Za sprejem Zakona o volitvah v državni zbor je potrebnih 60 glasov poslank in poslancev, za spreminjanje  meja volilnih okrajev pa 46 glasov.

Spremembe volilnega sistema mora Državni zbor pripraviti na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, ki je zahtevalo zagotovitev enakosti volilne pravice za vse. Ustavni sodniki so namreč decembra lani ugotovili, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Državni zbora mora neskladje odpraviti v dveh letih, torej do decembra 2020.