Namen skupnega sodelovanja UVHVVR in IRSKGLR in posledičnega skupnega posebnega nadzora je ugotavljanje morebitnih kršitev živilske zakonodaje pri prodaji sadja in zelenjave na stojnicah ter drugih prodajnih mestih. Oba organa v sestavi MKGP sicer redne in izredne nadzore vršita tekom celega leta.

Posebna pozornost je bila namenjena preprečevanju goljufivih praks ter zavajanja potrošnikov z navajanjem napačnega porekla sadja in zelenjave, zlasti pri sezonskem sadju in zelenjavi, kot so jagode, češnje, breskve, marelice, šparglji, solata, itd. Preverjala se je tudi sledljivost, izvajanje dobre higienske prakse in skladnost splošnega označevanja ter označevanja kakovosti živil.

On koncu skupne akcije javnost obveščamo o izsledkih nadzora, ki jih spodaj podajamo ločeno, saj je IRSKGLR pristojen za kmetije in kmetijske izdelke, UVHVVR pa vrši kontrolo nad pravnimi osebami.

Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Nadzor so izvajali inšpektorji za hrano samostojno in skupaj z inšpektorji za hrano pristojnimi za nadzor v primarni pridelavi, pa tudi z drugimi nadzornimi organi, npr.  kmetijsko inšpekcijo, tržnim  inšpektoratom ter v nekaterih primerih tudi v sodelovanju s pristojnim sodiščem.

• V okviru akcije je bilo skupaj izvedenih 219 Od tega je bilo 180 pregledov izvedenih na prodajnih mestih in 39 na mestih primarne pridelave. Skupaj so inšpektorji pregledali 138 različnih subjektov.
• Glede pregledanih vrst sadja in zelenjave je bilo v tem času največkrat pregledano jagodičevje, češnje, šparglji in marelice.
• UVHVVR ugotavlja, da se prodaja na stojnicah ne izvaja enakomerno na celotnem območju Slovenije, saj je največ tovrstne prodaje v centralnem in na jugo-zahodnem delu države, manj (ali skoraj nič) pa na severo-vzhodnem delu. Že nekaj let zapored je povečana prodaja na stojnicah ob morju, zlasti ob cesti, ki povezuje Slovenijo s Hrvaško. V začetku maja 2019 je bilo stojnične prodaje sadja in zelenjave malo, kar je bila posledica neobičajno slabega vremena.
• Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih pri splošni označenosti (22 %), sledita nepravilno navajanje porekla (17%) in neustrezno zagotavljanje sledljivosti (13 %).
• SLEDLJIVOST – 87 % ustreznost. Največ neskladnih (11 primerov) je bilo pri jagodah, nato pri češnjah (7).
• POREKLO – 78 % ustreznost. Največ neskladnih (7 primerov) je bilo pri jagodah, nato pri češnjah (6).
• KAKOVOST - 99 % ustreznost. Pregledano sadje in zelenjava je bilo primerne kakovosti, ugotovljen je bil le 1 primer neskladnosti (jagode).

Ukrepanje

• Inšpektorji so za ugotovljene nepravilnosti izrekali upravno inšpekcijske ukrepe, teh je bilo 54. Za ugotovljene kršitve so uvedli skupaj 56 prekrškovnih postopkov.
• Zaradi ponavljanja prekrškov so sodiščem predlagali 8 obdolžilnih predlogov za zaseg predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek in uspešno zasegli 7 stojnic, 9 tehtnic in dva senčnika. Prav tako je bilo trajno zaseženo prodajano sadje.
• Največ je bilo zaseženih češenj, ki niso imele dokazov o sledljivosti ali pravilne označbe porekla.

 Zaključek

• Sadje oz. zelenjava, pridelana v Sloveniji, sta pri potrošnikih zaželena in cenjena, saj so za te pridelke pripravljeni plačati višjo ceno. To pa predstavlja bistven razlog za namerno zavajanje potrošnikov glede porekla. Največ nepoštenih praks glede navedbe porekla je še vedno na stojnicah, ki so izven organiziranih prodajnih mest – to so stojnice ob cestah. Zaznana je praksa, da pravne osebe, ki so bile nadzorovane leto poprej in jim je bilo pravnomočno izrečno več glob in drugih ukrepov tudi s strani sodišč, v naslednjem letu ustanovijo novo podjetje, ki nadaljuje z enako, nepošteno prakso prodaje sadja in zelenjave. 

• Na podlagi rezultatov nadzora ocenjujemo, da je zaznati napredek glede skladnosti zagotavljanja sledljivosti sadja in zelenjave. V letu 2019 je bilo zaseženo 307 kg češenj, kjer je bilo navedeno slovensko poreklo, čeprav to ni bilo, ali pa za češnje ni bilo dokazov o sledljivosti. 

• Smiselno je tudi ozaveščanje potrošnikov o tem, da stojnice ob cestah niso najbolj zaupanja vredna mesta glede pravilnega navajanja porekla sadja in zelenjave, ki ga tržijo.

Poročilo inšpekcije Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo

Inšpektorji IRSKGLR so na stojnicah preverjali:

• ali prodajalec sme vršiti prodajo (nosilec, člani kmetije in zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v RKG in druge osebe, ki opravljajo delo na kmetiji na način in pod pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo delovno pravo in pogodbena razmerja),
• na podlagi izpisa iz evidence RKG preveri sledljivosti prodajanih pridelkov (primerjavelikost pridelovalnih površin in vrsto rabe kmetijskih zemljišč, vpisanih v RKG, s prodajnimi pridelki). če prodajalec izpisa  nima  pri  sebi,  inšpektor  te  podatke naknadno preveri v pisarni,
• če kmet prodaja z računom, preveri še status dopolnilne dejavnosti  prodaje  iz sosednjih kmetij in sledljivost prodaje pridelkov teh sosednjih kmetij po  enakem postopku kot v točki.

Inšpektorji IRSKGLR imajo pristojnost ukrepanja pri ugotovljenih kršitvah glede prodaje sadja in zelenjave samo na tistih prodajnih mestih, kjer sta sadje in zelenjava pridelana na kmetiji.

IRSKGLR vrši nadzor tržnic čez celo leto, zato se v poročilu nahajajo podatki o nadzoru, opravljenem v letu 2019 in v času trajanja skupnega nadzora IRSKGLR in URSVHVVR v ločeno.

V času akcije je bilo opravljenih 338 pregledov in ugotovljenih 28 nepravilnosti.

Ukrepanje

• V akciji je bilo 28 ugotovljenih nepravilnosti in izrečenih ukrepov, od tega je bilo v upravnem postopku izdanih 26  odločb, izrečeno 1 opozorilo po ZIN, v prekrškovnem postopku pa so bili izdani 3 plačilni nalogi in 1
• Največ nepravilnosti se nanaša na prodajo sadja in zelenjave iz drugih kmetij brez ustrezne registracije dopolnilne dejavnosti. Naslednja najpogostejša kršitev pa je prodaja sadja in zelenjave dokupljena v prometu in prodajana kot lasten pridelek.

Zaključek

• Število ugotovljenih nepravilnosti je najmanjše na območju Primorske, saj ima skoraj vsaka hiša svoj sadovnjak in sama pridela sadje za lastne potrebe. Drug razlog  za  malo  število  kršitev  na  tem  območju je ta, da se ljudje poznajo med  seboj  in  v primeru  prodaje  sadja,  ki  ga  ne  pridelajo  sami, zelo hitro pride do prijave konkurence. Ta podatek še posebej za letošnjo  sezono,  ko  so  drevesa marelic v Brdih in na Vipavskem obilno obrodila,  ponudba je ogromna  in  obstaja zelo  malo  možnosti, da bi se na Goriškem in Vipavskem prodajalo sadje iz drugih trgov.
• Bistveno večji pa je problem prodaje sadja, bolj češenj kot marelic, na drugih lokacijah po RS pod različnimi imeni, ki napeljujejo, da gre za »domače« sadje iz Goriških Brd oziroma iz Vipavske,  pa temu pogosto ni tako.

 Poročilo kmetijske inšpekcije