V utemeljitvi vpisa za enoto Prevozno čebelarstvo izpostavljajo, da ima Slovenija na področju čebelarjenja zelo bogato tradicijo v svetovnem merilu. Vanjo sodi prevažanje čebel na medovite paše, kar ima v prvi vrsti gospodarski pomen, saj čebelarji tako pridelajo več medu in drugih čebeljih izdelkov. Znanje o prevažanju čebel na pašo se je vedno prenašalo od starejših, bolj izkušenih čebelarjev na mlajše, zlasti znotraj čebelarskih društev, kar spodbuja tudi Čebelarska zveza Slovenije. Z razvojem infrastrukture in tehnologije ter z veliko inovativnostjo čebelarjev se poznavanje pasišč in način prevažanja čebeljih družin nenehno izpopolnjujeta.

Čebelarji s svojim znanjem o primernem okolju za pasišča spodbujajo ekološko kmetovanje, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekološkega ravnovesja, predlagajo zmanjševanje površin z monokulturami in v zvezi s tem tudi uporabe fitofarmacevtskih sredstev, saj se le tako lahko zagotovi, da bo okolje za čebele dovolj zdravo in da bo pridelek kakovosten. Ob enoti je bil evidentiran tudi en nosilec – Čebelarska zveza Slovenije.

Nov vpis v registru nesnovne kulturne dediščine predstavlja tudi enota Izdelovanje pleten in vožnja z njimi po Blejskem jezeru. V utemeljitvi pojasnjujejo, da je izpričano, da so na Bledu v večjem številu romali na Blejski otok že v 12. stoletju. Ob tem se je pokazala potreba po prevozu ljudi in tovora do proštije in Marijine cerkve na Blejskem otoku. Krajani so ob jezeru zgradili pristane in začeli prevažati ljudi na otok s čolni, ki so jih za ta namen izdelali sami. Ta značilna blejska dejavnost se je ohranila, ker drugačen način prevoza na Blejski otok niti v današnjem času ni smiseln. Prevažanje ljudi po jezeru s pletnami je posebej pomembno za ohranjanje naravnega okolja in občutljivega ekosistema Blejskega jezera, ki bi ga lahko prizadela plovila na pogone, ki omogočajo večje hitrosti ali škodijo okolju. Po drugi strani sta pletnarstvo in pletnarjenje na Blejskem jezeru postala tradicija, s katero se lokalna skupnost identificira, obenem pa je to široko prepoznavna turistična znamenitost. Znanja izdelave pleten in čolnarjenja pa se prenašajo iz roda v rod znotraj družin, ki so že v preteklosti opravljale to obrt. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec dejavnosti – Čolnarsko združenje Pletna Bled D.z.d.

V Registru nesnovne kulturne dediščine pa se bo v podzvrsti narečja enoti Govori ob Čabranki in Zgornji Kolpi pridružila še Prekmurščina, ki je narečje panonske narečne skupine, ki se deli na tri temeljna podnarečja: goričko, ravénsko in dólinsko. Do poenotenja slovenske knjižne norme sredi 19. stoletja je bila (pokrajinska) knjižna različica slovenskega jezika (ob kranjščini).