Skoči do osrednje vsebine

Ministrica dr. Pivec s sadjarji o vremenskih težavah in preprodajalcih – ogledala si je tudi škodo po toči ter se seznanila z aktivnim varovanjem drobnice pred zvermi

Goriška Brda, Komen, Juršče – Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se je danes v Goriških Brdih sestala s predstavniki sadjarjev o težavah, ki jih povzročajo vreme ter nepošteni preprodajalci. Obiskala je tudi kmetiji, ki se ukvarjata s sadjarstvom in dopolnilnimi dejavnostmi. Popoldne je ministrica obiskala kmetijo na Krasu, ki je utrpela škodo po neurju s točo. Dr. Pivec je pozno popoldne pri Pivki obiskala tudi kmetijo in pašnike z drobnico, kjer za zaščito pred zvermi uporabljajo električne ograje in posebej izšolane pse.
1 / 3

Dopoldne se je ministrica dr. Aleksandra Pivec sestala s sadjarji, s katerimi se je pogovarjala o težavah, ki jim jih povzroča vreme ter nepošteni preprodajalci; izpostavili so predvsem to, kako domače sadje zaščiti pred škodljivci, vremenskimi ujmami in nepoštenimi prodajalci, ki uničujejo zaupanje potrošnikov. Zaradi vse pogostejše zlorabe blagovne znamke Goriška Brda imajo pravi pridelovalci sadja in zelenjave iz Goriških Brd težave pri dokazovanju izvora njihovih pridelkov kupcem. »Preverili smo, kje se ta inšpekcijski nadzor lahko okrepi, ter se dogovorili, da skupaj oblikujemo še dodatne ukrepe in čim bolj preprečimo nepravilnosti in zgodbe, ki najbolj škodujejo poštenim domačim pridelovalcem,« je po srečanju s sadjarji povedala ministrica. Ob tem je še pojasnila, da v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan razvijajo in poskusno tudi že uporabljajo tehnologijo, ki že na terenu omogoča tako imenovano izotopsko analizo, s katero je mogoče ugotoviti, kje je sadež dozorel.

Kot je še dejala ministrica so na sestanku pozornost namenili tudi uporabi in registraciji novih fitofarmacevtskih sredstev, saj želijo sadjarji povečati nabor možnih uporabljenih pripravkov, ker z dostopnimi ne morejo zatirati vseh škodljivcev. »Nabor je dovolj širok, ga pa je možno širiti na pobudo pridelovalcev; vendar pa je treba to prošnjo proučiti če je možno realizirati, bo pa potrebno več narediti predvsem pri drugačnih preventivnih ukrepih, kot so zaščitne mreže in podobni nekemični ukrepi.« Na sestanku so govorili tudi o tem, da bi za sadjarje oblikovali drugačne ukrepe. »Želijo si podobne ukrepe kot so v vinogradništvu, tudi za prestrukturiranje, med drugim, da bi več sredstev namenjali tudi za urejanje razmer na trgu, promocije itd.«

Ministrica je obiskala tudi kmetiji, ki se ukvarjata s sadjarstvom in dopolnilnimi dejavnostmi. V vasici Hum je obiskala sadjarsko kmetijo Jelina, kjer zakonca Tea in Radovan Jelina pridelujeta različne vrste sadja. Poleg zgledno urejenih sadovnjakov, za katere sta bila večkrat nagrajena, imata tudi rastlinjak, kjer po hidroponski metodi pridelujeta jagode. V vasici Kojsko pa je obiskala vzorčni sadovnjak starih sadnih sort Pod skalco, katere pobudnik je g. Božič, sicer tudi avtor izredno lepe knjižne monografija Sadje sonca, ki opozarja na neprecenljivo vrednost ogrožene naravne in kulturne dediščine Goriških Brd.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec si je popoldne na vinogradniški kmetiji na Krasu ogledala tudi posledice neurja s točo. »Tudi tukaj vremenske spremembe kažejo svojo moč, toča je uničila vse, škoda je stoodstotna na tej kmetiji.« Ministrica je v pogovoru s kmeti, tamkajšnjim županom in drugimi predstavniki vinogradništva pojasnila, da v tem trenutku ne more obljubiti pomoči, da pa bo usmerila napore v smeri, da se poišče možne ukrepe, ki bi omilili posledice po toči; počakati pa bo potrebno tudi na končne ocene škode, ki jo je povzročilo neurje. Je pa ob tem še dejala, da je zaščita pred točo zelo pomembna, saj bo tovrstnih vremenskih pojavov v prihodnje še več, zato bodo prilagoditev na vremenske razmere in preventivni ukrepi najbolj pomembni za panoge, ki so izpostavljene vremenskim razmeram.

Ministrica si je danes ogledala tudi kmetijo oz. pašnike z drobnico, kjer za zaščito pred zvermi uporabljajo električne ograje in posebej izšolane pse tornjake in nekatere druge mešane pasme. V zadnjih 15-ih letih, odkar imajo ograje in pse, nimajo pokolov zaradi volkov. Kmetija je vključena v projekt Life DinAlp Bear, s katerim skušajo preprečevati škodo na drobnici. Pse, ki jih vzredijo odkupujejo tudi drugi rejci drobnice.