Finančni ministri so na današnjem zasedanju obravnavali posebna priporočila državam članicam za leto 2019. Po oceni Evropske komisije se stanje makroekonomskih neravnovesij v Evropski uniji popravlja, kljub temu pa je potrebno nadaljnje ukrepanje. Komisija ocenjuje, da morajo države članice s primanjkljaji na tekočem računu ali visokim zunanjim dolgom ohraniti izboljšanje konkurenčnosti, medtem ko bi morale države članice z velikimi presežki na tekočem računu okrepiti pogoje za rast plač in naložbe. Komisija spodbuja države članice k povečanju potenciala rasti z nadaljnjo krepitvijo odpornosti. Potreben je močnejši reformni zagon in reforme za trajnostno in vključujočo rast. Ključne so investicije, inovacije, izobraževanje in kompetence, vezane na digitalni razvoj.

Slovenija je v letošnjih priporočilih napredovala v skupino držav, ki bodo po projekcijah blizu srednjeročnega proračunskega cilja. Sloveniji se priporoča, da v letu 2020 doseže srednjeročni proračunski cilj in sprejme ter izvede reforme zdravstva in dolgotrajne oskrbe, zagotovi dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema ter poveča zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev. Poleg tega naj Slovenija podpira razvoj trgov lastniških vrednostnih papirjev, izboljša poslovno okolje in konkurenco, profesionalizira ter zagotovi neodvisen nadzor javnih naročil. Investicije naj bodo usmerjene v raziskave in inovacije, nizkoogljični in energijski prehod, trajnostni promet in okoljsko infrastrukturo. Slovenija se strinja s priporočili državam članicam, tudi Sloveniji, saj bo njihovo izvajanje pripomoglo k nadaljnjemu izboljšanju strukture in vzdržnosti javnih financ ter krepitvi temeljev za potencialno gospodarsko rast.

Ministri so se seznanili tudi s stanjem pogajanj o uvedbi novih lastnih virov proračuna EU. Stališče Slovenije je, da sedanji sistem lastnih virov, ki temelji na vplačilih na osnovi bruto nacionalnega dohodka (BND), deluje dobro. Slovenija tako primarno podpira kombinacijo virov lastnih sredstev na osnovi tradicionalnih lastnih virov (carine) in na osnovi bruto nacionalnega dohodka (BND), kot najbolj pravičnih in transparentnih virov. Ne glede na to Slovenija ne nasprotuje poenostavitvi sistema financiranja proračuna EU je pa za Slovenijo pomembno, da so morebitni novi viri enostavni, pravični, pregledni ter ne povzročajo nesorazmernih administrativnih stroškov.

V okviru Evroskupine so finančni ministri včeraj med drugim razpravljali o fiskalnem stanju v evrskem območju. Javne finance v Evropski uniji so se na splošno v letu 2018 izboljševale, čeprav je raznovrstnost med državami članicami še vedno visoka. Minister Bertoncelj je ob tem poudaril, da je razlikovanje med nacionalnimi fiskalnimi politikami pomembno. »Ustvarjen fiskalni prostor je treba usmerjati na področja, ki povečujejo potencialno rast in najti ustrezno ravnovesje med zniževanjem javnega dolga, znižanjem porabe in investicijami. Spodbujati moramo rast in zaposlenost, sploh v luči napovedanega ohlajanja rasti,« je še dodal minister.

Finančni ministri območja evra so se včeraj dotaknili tudi hrvaškega pisma o nameri za vstop v mehanizem fiksnih deviznih tečajev (ERM II). Hrvaška mora najprej z Akcijskim načrtom izpolniti vsa pričakovanja Evropske komisije, Evropske centralne banke in članic mehanizma, čemur bo lahko sledila uradna prošnja za vstop. Hrvaška namera za vstop v mehanizem kaže na to, da območje evra ostaja sidro stabilnosti in rasti, ki še naprej ostaja privlačno za novo članstvo. Poleg Hrvaške je v lanskem letu takšno namero namreč izrazila tudi Bolgarija.