GOV.SI

Obravnava glede dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda na Sodišču EU

Na Sodišču EU je danes popoldne potekala ustna obravnava glede dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe. Stališče slovenske vlade dve leti po razglasitvi arbitražne razsodbe ostaja nespremenjeno. Razsodba arbitražnega sodišča (29. junij 2017) je v skladu s 7. členom arbitražnega sporazuma za obe državi zavezujoča in pomeni dokončno rešitev mejnega vprašanja.

Slovenski organi izvajajo svoje pristojnosti do meje, kot jo je določilo arbitražno sodišče. Na morju je ta natančno določena, na kopnem pa je po arbitražni razsodbi jasna pripadnost vsakega od večjih, v preteklosti spornih območij. Hrvaška kljub temu nadaljuje s kršitvami v slovenskih vodah, kot so npr. izrekanje kazni slovenskim ribičem, patruljiranje hrvaške policije in spremljanje ribolova hrvaških ribičev ter s tem onemogočanje delovanja slovenskih organov.

Slovenija je zato 13. julija 2018 na Sodišču EU vložila tožbo zoper Hrvaško po 259. členu Pogodbe o delovanju EU zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Slovenija je tožbo na Sodišče EU vložila zaradi kršitve 2. in 4. člena Pogodbe o delovanju EU, ki govorita o spoštovanju vladavine prave in o lojalnem sodelovanju med članicami EU. Slovenija Hrvaški očita kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja.

Vložitev tožbe pred Sodiščem EU je le eden od korakov Slovenije s ciljem celovite uveljavitve arbitražne razsodbe. Gre za dejanje, ki je potrebno za zagotovitev nemotenega izvajanja EU direktiv kot tudi za zaščito slovenskih interesov.

Danes je na Sodišču EU v Luksemburgu potekala ustna razprava o dopustnosti sodbe pred sodiščem EU.  Obravnava je potekala pred velikim senatom, ki ga sestavlja 15 sodnikov. Slovensko stran je vodil Marko Vrevc, vodja Projektne enote za meje na zunanjem ministrstvu, slovenska agentka Maja Menard in odvetnik Jean-Marc Thouvenin pa sta predstavila pravno argumentacijo slovenske strani. Generalni pravobranilec EU, pristojen za ta primer, je nekdanji estonski vrhovni sodnik Priit Pikamäe. 

Slovenska stran je jasno predstavila argumente in primere, v katerih primerih Hrvaška krši evropski pravni red, ter argumente zakaj je Sodišče EU pristojno za presojanje v tem primeru. Generalni pravobranilec bo sklepne predloge v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški predstavil 6. novembra.

Potek in izid postopka pred Sodiščem EU ne vpliva na pravno naravo arbitražne razsodbe, ki v skladu z mednarodnim pravom velja, neodvisno od prava EU.

Vlada Slovenije se je že ob razglasitvi razsodbe arbitražnega sodišča zavezala, da bo posebno skrb pri njeni izvršitvi namenila zlasti prebivalcem v obmejnem pasu, ki jih razsodba neposredno zadeva. Tak je bil tudi osrednji cilj Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča (ZUVRAS), v katerem je vlada opredelila posebna proračunska sredstva za zagotavljanje pravic slovenskih državljanov na tem območju.

Več o dosedanjih ukrepih