Da pa morajo biti reforme pospremljene tudi s spodbujanjem in vlaganjem v izobraževanje, krepitev znanj in spretnosti ljudi, njihovega zdravja, socialne zaščite in enakih možnosti so potrdili v razpravi o ekonomiji blaginje. Gre za nov koncept, ki še močneje spodbuja postavljanje ljudi in kvalitete njihovega življenja v središče vseh prizadevanj vlad držav članic. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je namreč v svoji nedavni študiji s konkretnimi podatki dokazala, da so vlaganja v blaginjo ljudi osnova za močnejšo in bolj trajno dolgoročno gospodarsko rast.

Državni sekretar Tilen Božič je podprl prizadevanja v smeri boljšega povezovanja ekonomskih in socialnih politik. »Potreben je preskok v razumevanju in akcijah,« je poudaril in dodal, da se je potrebno takoj lotiti priprave celovitih strategij in ukrepov za dodatno podporo dobrobiti ljudi, zlasti pa je potrebno spodbujati ustrezna znanja in spretnosti ljudi. »Višja produktivnost pomeni višje plače in s tem posledično ugodnejše razmerje med vplačili v sistem socialne varnosti«. Človek mora biti tudi v središču usklajene davčne in socialne politike, je še dodal.

Poseben izziv za zaposlovalno in socialne področje v prihodnje pomeni tudi zasledovanje vzdržne podnebne politike. Pravični prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo v prihodnje bo zahteval prilagajanje delovnih mest, dodatna in še okrepljena usposabljanja delovne sile.

Državni sekretar Tilen Božič se je strinjal, da je odziv na podnebne spremembe nujen v okviru vseh politik, izobraževalnih, davčnih, gospodarskih in politik trga dela. Sodelovanje gospodarstva in institucij na trgu dela lahko pripelje do pravočasnih in kakovostnih odzivov z vidika varnosti delavcev. Pozval je tudi k ustreznemu zagotavljanju finančnih sredstev za prilagajanje na spremembe, tudi iz evropskih skladov.

Svet EPSCO je tako prispeval k prihodnjemu ukrepanju na nacionalni in evropski ravni, ki bo v prihodnje nedvomno vedno bolj temeljil na pozornosti ljudem v središču političnih prizadevanj.