Skoči do osrednje vsebine

Premier: »Prizadevajmo si za mir. Ne govorimo več o spravi, doživimo jo in udejanjimo jo.«

V spomin na dogodke izpred 74 let je bila na Menini planini spominska slovesnost, katere se je udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Premier je najprej položil venec k spomeniku vsem stoterim neznanim borcem različnih enot NOV, ki so padli na širšem območju planote, v nadaljevanju prireditve pa je nagovoril vse prisotne.

1 / 5
Premier Marjan Šarec je na Menini planini nagovoril prisotne na spominski slovesnosti ter položil venec k spomeniku neznanim borcem. | Avtor Daniel Novakovič, STA

»Spoštovani vsi, ki cenite slovensko zgodovino in ki cenite boj tega naroda za svobodo in življenje v svobodni Evropi,« je bil pozdrav, s katerim je predsednik vlade pozdravil vse navzoče.

»Danes smo se spet srečali na tem za mnogo svetem kraju, kjer se je zgodila bitka, kakršnih je bilo v zgodovini Slovenije kar nekaj v času druge svetovne vojne. Tretji rajh je počasi izgubljal svojo moč, a proti koncu se je zelo zagrizeno boril, zato da bi vendarle ohranil svojo prevlado. Bili so fanatični, niso poznali nobene empatije, nobenega priznavanja drugih narodov, ampak so želeli prevladati nad svetom. In tukaj se je zgodila ena zadnjih bitk, v kateri je Franc Sever – Franta pokazal svojo iznajdljivost in pogum ter svojim sotovarišem vlil toliko volje, da so se uspešno prebili iz obroča. To so težki, a slavni trenutki slovenske zgodovine, ko se človeku orosi oko nad tem, kakšno moč so zbrali ti borke in borci, ko že niso imeli nobenega upanja, ko niso vedeli, kaj jih čaka, lačne, prezeble in brez kakršnekoli podpore iz katerekoli druge države. Bili so sami, ampak borili so se, zato ker so vedeli, da želijo svobodno Slovenijo. In to so sčasoma tudi dosegli,« je na kratko uvodoma orisal dogodek, ki smo se ga danes spominjali.

Premier je opozoril, da je slovenski narod po drugi svetovni vojni vstopil v družino držav, ki smo jo imenovali Jugoslavija, in da je to del naše zgodovine, ki je ne smemo zanikati, čeprav bi nekateri to želeli. Poudaril je, da moramo kljub temu, da smo se razšli, ohranjati primerne medsebojne odnose.

»Vendar pa moramo to vzeti v resen razmislek. Trideset let imamo že svojo državo, republiko Slovenijo, za katero so mnogi dali svoja življenja, in tudi v desetdnevni vojni so bile žrtve, zato nas velikokrat zaboli, ko nekateri podcenjujejo to vojno dogajanje,« meni premier. »Vsako življenje, ki je dano za svoj narod, vsako življenje, ki je dano za svobodo, je vredno, da se ga objokuje. Vendar samo objokovanje ne pomaga nič. Treba se je zavedati, da smo žrtvam dolžni to, da naredimo vse za svoj državo. Da jo imamo radi, da jo ljubimo z vsem srcem in nikoli ne zatiramo drugih narodov. Naš narod mora biti vedno v naših srcih in vedno moramo zanj narediti vse, ker smo Slovenke in Slovenci.«

V nadaljevanju je k razmisleku pozval vse, ki nenehno kritizirajo našo državo, saj imamo po mnenju predsednika vlade »lepo domovino; za nas je najlepša, je zelena in tudi kakovost življenja ni tako slaba, kot nekateri želijo prikazati – kdor je šel kdaj v tujino, bo to potrdil,« pri čemer se zaveda, da so v naši državi tudi ranljive skupine, ki jim moramo posvetiti posebno skrb. »Da bi le znali drug drugega spoštovati, da bi le znali ceniti tisto, kar imamo.«

»Slovenija je danes v družini narodov svobodne Evrope, kjer imamo demokracijo, kjer spoštujemo drug drugega in se za to vsak dan tudi trudimo. Ni dovolj samo reči: mi smo v Evropski uniji, zdaj pa bodo vse drugi naredili in vse bo boljše. Tudi Slovenijo se mora slišati in slišalo se jo bo. Morda se jo je do zdaj premalo,« je opisal premier usmerjenost današnje Republike Slovenije ter izrazil željo po nadaljnji širitvi Unije.

V svojem nagovoru se je zavzel tudi za nadaljnjo strpnost in spoštovanje drugih nacij ter enotnost evropskih narodov, saj ne smemo dovoliti, da ideja enotne Evrope propade, kajti nenazadnje je tudi uresničitev te ideje terjala veliko človeških življenj. Pri tem je poudaril, da ni prostora za vsiljevanje tujega na slovenski zemlji. »Vsak, ki pride k nam, je dobrodošel, ampak tako, da spoštuje našo kulturo in našo identiteto. Ne bomo se mi prilagajali, zato ker nas je samo dva milijona – na svoji zemlji smo mi gospodar in moramo ostati svoj gospodar.«

Pred zaključkom se je dotaknil tudi izobešanja slovenskih zastav ob vsakem slovenskem prazniku. »Ob nedavnem prazniku dnevu državnosti je bilo kar veliko zastav in mislim, da se stanje izboljšuje tudi na tem področju. Kajti dokler bomo sebe zaničevali, dokler bomo sebi govorili, da smo zanič, bodo tudi drugi rekli tako. Ko bomo pa sebe znali pohvaliti in ko bomo rekli, da smo Slovenke in Slovenci ter da smo na to ponosni, potem nas bodo cenili tudi drugi.«

»Prizadevajmo si za mir. Ne govorimo več o spravi, doživimo jo in udejanjimo. Spoštujmo, iskreno ljubimo in odločno povejmo, kdo smo in kaj smo ter kakšni so naši interesi,« pa je bil poziv predsednika vlade ob zaključku nagovora.

Na slovesnosti so se spomnili tudi 75. obletnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline iz primeža okupatorja.

Letos mineva 74 let od srečnega preboja Šlandrove in Zidanškove brigade ter 4. bataljona VDV NOB pod vodstvom operativnega štaba iz okupatorjevega obroča, s katerim je hotel sovražnik dokončno obračunati s IV. operativno cono na Menini planini. Okoli 450 partizanom skupaj z ranjenci, ki so bili že izmučeni od hude zime in pomanjkanja hrane ter orožja, se je po večdnevnem bojevanju in poskusih umika uspelo v noči na 16. marec 1945 v gosti megli in izjemno visoki snežni odeji skozi opuščeno drčo za spravilo lesa izmuzniti sovražnikovi SS-diviziji Galizien, ki je štela okoli 12.000 vojakov. Dogodek velja za eno največjih ukan slovenskih partizanov v času druge svetovne vojne. V letošnjem letu naj bi bil dokončan projekt igrano-dokumentarnega filma o tej bitki z naslovom Preboj.

Iskalnik