Skoči do osrednje vsebine

Premier poudaril pomen širitve EU tudi za krepitev temeljev gospodarske rasti držav Zahodnega Balkana

Predsednik vlade Marjan Šarec se je v Poznanju na Poljskem udeležil šestega srečanja predsednikov vlad držav Berlinskega procesa. Namen konferenc Berlinskega procesa je ohraniti širitev Evropske unije na Zahodni Balkan skladno z evropsko agendo; regijo prek infrastrukturnih, energetskih in ekonomskih projektov približati evropskim in globalnim koridorjem ter hkrati okrepiti pritisk na države regije, da ohranijo pozitivno reformno dinamiko ter še naprej rešujejo odprta vprašanja.

Predsednik vlade Marjan Šarec je na plenarnem zasedanju predsednikov vlad, ki je bilo osredotočeno na pomen reform za krepitev podjetništva, inovacij in konkurenčnosti v državah Zahodnega Balkana, poudaril povezanost med političnimi odločitvami Evropske unije in gospodarskim razvojem regije.

Glede tega je izrazil obžalovanje, da je bila odločitev o začetku pristopnih pogajanj k Evropski uniji z republikama Severno Makedonijo in Albanijo znova odložena. To dejstvo ima po mnenju predsednika vlade Šarca »širše posledice in brez bolj odločnega nadaljevanja lahko tudi dolgoročnejše posledice.« Iskreno upa, da bodo jeseni sprejete ustrezne strateške odločitve, potrebne ne samo zaradi držav Zahodnega Balkana, ampak celotne evropske celine.

Poudaril je, da bolj kot kdaj koli prej potrebujemo strateške odločitve in smele ambicije. »Če bomo vzeli veter iz jader širitve, bo to še dodatno zmanjšalo možnosti za gradnjo trdnih temeljev za gospodarsko rast v regiji,« je še dodal ter pozval k pozitivnemu pritisku na države Zahodnega Balkana, ki naj ga izkažejo države članice Evropske unije. Poudaril je pomen načela pravne države, ki je predpogoj za družbeni in gospodarski napredek. 

V svojem nagovoru je predsednik slovenske vlade posebej omenil tudi dozdajšnje dosežke berlinskega procesa na več področjih. Poudaril je slovensko pobudo – Pozitivno agendo za mlade, ki je skupaj z drugimi praksami, kot je na primer nemško-francosko sodelovanje med mladimi, tlakovala pot odprtju Regionalnega urada za mladinsko sodelovanje.

Pohvalil je še uspešno krepitev varnostnega sodelovanja med različnimi agencijami, hkrati pa tudi opozoril na razvojne zaostanke na področju gospodarstva, energetike in infrastrukture.

»Če smo resnično zavezani premagovanju razvojne vrzeli med regijo in Evropsko unijo, potem morajo biti politična sporočila usklajena z odločitvami in gospodarskimi ukrepi. Prav tako moramo spodbuditi agendo povezljivosti kot eno od vodilnih pobud berlinskega procesa,« je bil premier odločen pri svojih stališčih.

»Berlinski proces je zelo živ in zelo potreben, vendar ne sme ostati osamljen. Evropska unija in Zahodni Balkan imata skupni cilj: vizijo močne in utrjene Evrope. Skrajni čas je, da to vizijo uresničimo,« je predsednik vlade zaključil svoj nagovor.

Ob robu srečanja se je predsednik vlade sestal tudi z generalnim sekretarjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angelom Gurrio, s katerim sta ocenila dozdajšnje sodelovanje kot odlično ter se zazrla v prihodnost.