Skoči do osrednje vsebine

KPK ne bo več "brezzobi tiger"

Vlada Republike Slovenije se je s podpisom koalicijske pogodbe zavezala, da bo za učinkovitejši boj proti korupciji in gospodarskemu kriminalu prenovila zakonodajo in zagotovila orodja za učinkovitejše delovanje Komisije za preprečevanje korupcije.

Predlog besedila Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga je na današnji seji določila Vlada Republike Slovenije, tako spreminja oziroma dopolnjuje ukrepe na področju boja proti korupciji s ciljem zviševanja stopnje integritete in omejevanja korupcijskih tveganj v Republiki Sloveniji. To je korak, ki predstavlja uresničitev ene izmed zavez koalicijskih partnerjev.

Popravke obstoječega sistema so Sloveniji priporočili tudi Svet Evrope – GRECO, OECD – WGB in Organizacija združenih narodov. Delovna skupina OECD proti podkupovanju v mednarodnem poslovanju je izrazila zaskrbljenost nad delovanjem in položajem KPK, predvsem v smislu njene učinkovitosti, neodvisnosti in ustreznih pogojev dela, pa tudi nad stanjem na področju spreminjanja zakonodaje s področja preprečevanja in pregona koruptivnih dejanj.

Na Indeksu zaznave korupcije, ki ga pripravlja Transparency International, je Slovenija v letu 2018 dosegla 60 točk (36. mesto), kar je 1 točko manj kot leto prej (34. mesto). Po mnenju ministrstva je Slovenija na lestvici zdrsnila predvsem zaradi zmanjšanja zaupanja javnosti v delovanje institucij boja proti korupciji (KPK, policije, tožilstva in sodstva), ki ga odraža točkovanje. Z novelo bo zakonodajalec institucijam dal izboljšana orodja za delo pri boju zoper korupcijo.

Razprava o potrebi po spremembi ZIntPK se je intenzivno začela z odstopom in javnim pismom bivšega senata KPK konec leta 2013. Ministrstvo za pravosodje je s spremembo Zakona o državni upravi postopek priprave prevzelo leta 2016 in odtlej izvedlo vrsto strokovnih usklajevanj s ključnimi deležniki.

Predlog ZIntPK-C je pripravljen na podlagi predloga, ki je bil v prejšnjem mandatu sprejet na seji Vlade RS dne 18.1.2018 in je bil posredovan v obravnavo Državnemu zboru. Državni zbor je 20. 2. 2018 opravil splošno razpravo o predlogu zakona (prva obravnava) vendar obravnave zaradi odstopa Vlade ni nadaljeval. V danes potrjenem predlogu so glede na predlog iz leta 2018 upoštevani nekateri predlogi Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, spremembe so tudi posledica strokovnega usklajevanja, predvsem v delu, da bo KPK kot doslej ob obravnavni suma korupcije lahko sprejela in objavila ugotovitve o konkretnem primeru, bistvena sprememba pa je tudi ta, da je v novem predlogu izrecno in določno opredeljena pravna podlaga za delovanje aplikacije Erar.

Predlagana novela ZIntPK ohranja vlogo KPK kot neodvisnega in samostojnega državnega organa, spreminjajo pa se tiste zakonske določbe, ki povečujejo učinkovitost njenega delovanja.

Glavne spremembe predloga novele glede na veljavni zakon:

  • Postopki ob sumu korupcije in ob kršitvah zakona bodo hitrejši in učinkovitejši, ob upoštevanju pravic udeležencev

Vprašanje ustreznosti postopka se je zastavilo že pred leti, ko sta Upravno in Vrhovno sodišče razveljavila nekaj odločitev KPK z obrazložitvijo, da postopek pred KPK ni zakonit, saj niso bile zagotovljene ustrezne procesne pravice udeležencev v postopku. Novela ZIntPK prinaša odgovore na izpostavljena vprašanja – jasno se določa vrste in pravila postopkov ter pravice in obveznosti "sodelujočih" v primeru obravnave suma korupcije ali kršitve integritete in v drugih postopkih, ki jih vodi KPK.

  • Najbolj kompetentni ljudje za boj proti korupciji

S spreminjanjem pogojev za imenovanje funkcionarjev KPK stremimo k cilju, da v boj proti korupciji pošljemo najbolj kompetentne ljudi. Konkretneje se opredeljujejo izkušnje, kompetence in reference, potrebne za izvajanje nalog na področju pristojnosti KPK.

Bistvena novost v primerjavi z veljavnim postopkom imenovanja funkcionarjev KPK je vloga kandidacijske (in ne več izbirne) komisije. Kandidacijska komisija ne opravi izbire in ne razvršča kandidatov glede na primernost. Njena naloga je preverjanje zakonskih pogojev, vključno s pogojem osebnostne primernosti, in predložitev seznama kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, predsedniku republike. Namen kandidacijske komisije je zagotoviti, da predsednik republike izbira med strokovno in osebnostno primernimi kandidati, da se s tem »strokovnim sitom« zmanjša vpliv politike na izbiro. Izbira funkcionarjev je tako prepuščena izključno predsedniku republike, ki skladno z večjimi možnostmi izbire prevzema tudi večjo odgovornost za svojo odločitev. Kandidacijsko komisijo imenuje predsednik republike, sestavljajo pa jo uradnik Ministrstva za javno upravo z delovnega področja krepitve integritete in omejevanja korupcijskih tveganj v javnem sektorju, dva člana neprofitnih organizacije zasebnega sektorja, ki delujejo na področjih varstva človekovih pravic, integritete, etike, lobiranja ali preprečevanja korupcije, član iz vrst Sodnega sveta in član iz vrst Državnotožilskega sveta, ki sta tudi člana Komisije za etiko in integriteto. S tem je zagotovljena strokovnost in zmanjšan vpliv politike na izbirne postopke.

  • Razbremenitev senata KPK z rutinskimi zadevami

Senat KPK bo kot kolegijski organ odslej odločal o zadevah, ki jih primarno določa zakon in o zadevah, ko bo to zahteval posamezni član senata KPK, ker bo ocenil, da zaradi svoje (vsebinske, dejanske ali formalne) pomembnosti zahtevajo kolegijsko odločanje. S tem bo senat KPK kot kolegijski organ razbremenjen ukvarjanja z rutinskimi zadevami in primeri, ki so manj pomembni z vidika ciljev, ki jih pri svojem delu zasleduje KPK.

  • Dodatni ukrepi za krepitev integritete in preprečevanja korupcije

Z namenom zagotovitve učinkovitejšega delovanja KPK se določajo dodatni ukrepi za krepitev integritete in preprečevanja korupcije: izvedba sistemskega nadzora, predlog za razrešitev in pobuda predstojniku za ukrepanje ter pristojnost KPK predlagati uvedbo revizije. Za primer, sistemski nadzor bo KPK odslej lahko izvedla v enem ali več subjektih javnega sektorja, zajemal pa bo celostni pregled in oceno izvajanja določb in ukrepov iz tega zakona (npr. sistemski nadzor nad prijavljanjem premoženjskega stanja pri vseh ministrih in državnih sekretarjih vlade).

  • Ukrepi za zagotovitev pravic sodelujočih v postopkih KPK

S predlogom se konkretizira vabljenje in potek razgovora pred KPK v smeri jasne opredelitve kako, kdaj in zakaj je nekdo vabljen na razgovor pred KPK in kakšne so njegove pravice. Jasno je določeno tudi, kdaj je oseba vabljena na razgovor pred KPK zaradi ravnanja drugih oseb oziroma razjasnjevanja okoliščin in kdaj zaradi njenega ravnanja. Tako se bolj jasno določajo pravice sodelujočih v postopkih in odpravljajo pomanjkljivosti, ki so jih pri postopkih v zakonu ugotavljala sodišča.

  • Nadzor nad delom in nad funkcionarji KPK

Z dopolnitvijo določb o nadzoru državnega zbora nad delom KPK, se izenačujejo obveznosti funkcionarjev KPK z obveznostmi drugih funkcionarjev pri institutih, ki veljajo za ene in druge.

  • Omejitve in prepovedi glede sprejemanja daril

Predlagana ureditev v zvezi z omejitvami in prepovedmi sprejemanja daril se širi na vse uradne osebe in njihove družinske člane (javni uslužbenci so po veljavni ureditvi namreč izvzeti iz pristojnosti KPK), s čimer se odpravlja tudi dosedanja razpršena in mestoma zapletena ureditev obravnavane materije. Tako kot v sedaj veljavni ureditvi, zakon kot temeljno pravilo določa prepoved sprejemanja daril. Izjema od pravila so protokolarna darila (ne glede na vrednost), ki jih v imenu organa prejme uradna oseba ali njen družinski član, pri čemer se določa omejitev, da ne gre za darila, ki bi bila motivirana s pričakovanjem kakršnihkoli drugih koristi, uslug, prednosti v postopkih, ki so v pristojnosti konkretnega organa ali organizacije, druga izjema so darila, ki se tradicionalno izročajo ob določenih dogodkih v vrednosti do 60 EUR ne glede na število darovalcev in darila, ki so običajna pri diplomatskih aktivnostih. S predlagano enotno ureditvijo se na strani KPK določa obveznost izdaje pravilnika s katerim se podrobneje uredi način razpolaganja z darili, določanja vrednosti daril, vodenja seznama daril ter druga izvedbena vprašanja v zvezi z izvajanjem predlagane ureditve.

  • Javna objava podatkov o spremembah premoženjskega stanja funkcionarjev

Dober sistem nadzora nad premoženjskim stanjem lahko bistveno prispeva k večji preglednosti in zaupanju v celoten javni sektor. Z razkritjem premoženjskega stanja zavezanci pokažejo in dokazujejo, da delujejo v javnem interesu. Novosti bodo komisiji olajšale objavo sprememb premoženjskega stanja, ki do sedaj niso bile javno objavljene.

Novela podrobneje določa pravila nadzora in ugotavljanja nesorazmernega povečanja premoženja zavezanca in možnost razširitve nadzora tudi na družinske člane zavezanca, vključujoč pravice zavezancev, nad katerimi se izvaja nadzor.

  • Nadzor državljanov nad porabo javnih sredstev

Transparenten vpogled v tok denarja med javnim in zasebnim sektorjem je nujen predpogoj za nadzor javnosti nad porabo javnih sredstev. Ravno zaradi tega s predlagano novelo ustvarjamo izrecno pravno podlago za pridobivanje, uporabo, obdelovanje, povezovanje in objavljanje teh podatkov v spletni aplikaciji ERAR. Aplikacija je bila vzpostavljena leta 2011 pod imenom Supervizor, KPK pa jo je ves čas nadgrajevala. V zadnjih letih je zaradi pomanjkljive pravne podlage morala nekatere podatke iz aplikacije umakniti, kar pa je zmanjšalo preglednost poslovanja javnega sektorja.

Novela prinaša nova člena 75.a in 75.b, ki sta bila oblikovana v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki, tudi z državnim nadzornim organom za varstvo osebnih podatkov v Republiki Sloveniji, Informacijskim pooblaščencem.

  • Krepitev sodelovanja s civilno družbo

S predlagano novelo se krepi mreža sodelovanja z neprofitnimi nevladnimi organizacijami s področja preprečevanja korupcije. Kot je predvideno, bo KPK odslej enkrat letno objavila razpis za (so)financiranje projektov navedenih organizacij pri izvajanju nalog na področju usposabljanja, informiranja, osveščanja javnosti in organov javnega sektorja ter prenašanja dobrih praks.

  • Krepitev nadzora nad lobiranjem

Po novem so poleg lobirancev in profesionalnih lobistov k poročanju zavezane tudi interesne organizacije, s čimer se krepi nadzor nad lobiranjem. Iz obveznosti poročanja so izvzete organizacije, ki nimajo zaposlenih (npr. prostovoljna gasilska društva).

Novela ZIntPK-C predstavlja priložnost, da se z zagotovitvijo ustreznejšega normativnega okvira prispeva k učinkovitejšemu boju proti korupciji ter s tem spodbudi tudi KPK, da še učinkoviteje pristopi k izvajanju svojih nalog na področju integritete in preprečevanja korupcije.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič se je na današnji tiskovni konferenci po seji Vlade vsem deležnikom, ki so sodelovali pri pripravi in usklajevanju predloga novele, zahvalila za njihovo konstruktivno sodelovanje.

Iskalnik