Premier se je v uvodu navezal na pogovor, ki je potekal pred prireditvijo, ali Slovenija lahko postane naslednja Švica. »Ljudje radi povedo samo tisto, kar se njim zdi dobro v tujini, ne vidijo pa cele slike. Kdor je malo potoval po svetu, bo znal povedati, da tudi po svetu ni vse tako idealno in da v Sloveniji ni vse tako slabo, kot bi nas nekateri radi vsak dan prepričali.

Naloga vlade pa seveda ostaja, da dela za ljudi in da se mora vsak dan truditi, da bi ljudje čim boljše živeli in izpolnili svoja pričakovanja,« je poudaril.

»Oblast ne sme pričakovati, da jo bodo ljudje samo hvalili in prav je povedati, kaj nas moti. Na drugi strani pa se moramo tudi prebivalke in prebivalci naše države vsak dan in po svojih močeh truditi za to, da bo boljše. Pričakovati vse samo od politike, države, občine, je vendarle napačno. Kajti če v svojem srcu ne bomo dojeli, da smo državljanke in državljani lepe države, da smo državljanke in državljani države, ki je tudi v tujini cenjena, da imamo lepo naravo in sposobne ljudi, potem ne moremo biti uspešni.«

»V družbi bi pričakoval več optimizma, kar je ključ do uspeha,« je še povedal. »Samo optimizma nam manjka, vse drugo imamo. Zato se moramo vsi skupaj truditi, da se bomo ob vsakodnevnih težavah vendarle bolj z veseljem lotevali reševanja težav in se zavedali, da bomo imeli takšno državo, kakršno bomo sami ustvarjali.«

Nadaljeval je, da je pred nami velika naloga – pogledati naprej. »Slovenijo želimo peljati med države, ki so med najbolj razvitimi v Evropi, med države, ki vedo, kaj je to državnost in kaj pomeni imeli lastno državo.«

»Imejmo radi svojo državo in vsak posameznik si mora zadati cilj, da jo bo bolj cenil. Ne politike, ampak svojo državo, ki je bistveno več kot vsak politik v tej državi,« je premier sklenil svoje misli.

Ob robu

Najevska lipa raste na nadmorski višini 1.056 metrov ob Najevnikovi domačiji na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem. Leta 1969 ji je gozdarski inženir Sgerm nameril 11,24 m obsega debla v prsni višini. Pozneje je del oboda debla propadel. Leta 1993 je obseg debla meril 10,56 m, v letu 2006 pa 10,70 m. Danes enotno deblo je domnevno zraslo iz več debel, a ne več kot sedmih. Zagotovo tega ne bomo nikdar vedeli, saj je notranjost drevesa votla. Tudi o starosti lahko le ugibamo, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je drevo staro okoli 700 let.

Po legendi naj bi nekoč Turki na begu pred domačini zakopali zaklad, da pa bi se pozneje spomnili tega mesta, so nad njim zasadili 12 lip. V tem smislu je veličastna Najevska lipa tudi simbol mogočnosti, ki raste iz skupnih korenin.

Avgusta leta 1991, le mesec dni po razglasitvi neodvisnosti Slovenije, je bilo pod to lipo prvo srečanje slovenskih državnikov, ki naj bi z obiskom teh krajev ter druženjem s tamkajšnjimi prebivalci ohranjali izročilo prvobitne demokracije v vaških skupnostih, v kateri ostaja oblast kar najtesneje povezana z ljudstvom ter hkrati zavezana odprtemu dialogu s političnimi nasprotniki oziroma z vsakokratno opozicijo. V letu 2015 so se organizatorji odločili, da naziv »Srečanje državnikov pod Najevsko lipo« opustijo in dogodek poimenujejo »Vseslovensko srečanje pod Najevsko lipo«, saj so se želeli s preimenovanjem dogodka bolj približati vsem državljanom.