GOV.SI

Državni sekretar Čurin: Migracije so kompleksen pojav, ki zahtevajo celovit pristop in tesno sodelovanje

Danes, 28. junija 2019, je v Portorožu potekala regionalna konferenca o migracijah, na kateri so razpravljali o vprašanjih mednarodnega javnega in zasebnega prava v zvezi z migracijami. Udeležence konference, ki jo je organizirala slovenska podružnica Združenja za mednarodno pravo (International Law Association ILA), je pozdravil tudi državni sekretar Sandi Čurin.

Kot je v govoru izpostavil Čurin, so migracije kompleksen pojav, ki zahtevajo celovit pristop. Dejstvo je, da trenutna migracijska situacija ni dobra za nikogar, ne za države izvora in migrante, ne za tranzitne in ciljne države. Obenem pa se povečujejo tudi drugi negativni pojavi, kot sta ksenofobija in diskriminacija. »Da bi to rešili, moramo k migracijam pristopiti celovito in vključiti države, mednarodne organizacije in druge zainteresirane, da sodelujejo v duhu partnerstva, solidarnosti in deljene odgovornosti,« je dejal Čurin. Kako pomembno je medsebojno in tesno sodelovanje, smo se prepričali tudi v Sloveniji, ko smo se v letih 2015 in 2016 soočali z množičnimi prehodi migrantov čez našo državo. Takrat se je tudi pokazalo, da je obstoječi pravni okvir na mednarodni in evropski ravni nezadosten in preprečuje državam, da se učinkovito spopadejo s pojavom množičnih mešanih tokov. »Zato je Slovenija podprla dva globalna dogovora, sprejeta decembra lani v Marakešu, in ju priznala kot zgodovinski dosežek, mejnik v celovitem upravljanju varnih, urejenih in rednih migracij,« je povedal Čurin.

Tudi Slovenija je del globalnih migracijskih trendov. Po podatkih Statističnega urada RS se je v tretjem četrtletju 2018 v Slovenijo priselilo 6000 več oseb, kot se jih je odselilo. V začetku oktobra 2018 je bil delež tujih državljanov med vsemi prebivalci 6,4 odstotka. Število tujcev, ki so se priselili, od leta 2013 hitro narašča, kar vpliva na selitveni prirast celotnega prebivalstva. Poleg zakonitih migracij se Slovenija sooča tudi z izzivi, povezanimi z nezakonitimi migracijami. V prvih petih mesecih letos smo zabeležili več kot 4300 nezakonitih prehodov državne meje in sprejeli več kot 1500 prošenj za mednarodno zaščito. 

»Vlada Republike Slovenije je prepoznala pomen celovitega pristopa k upravljanju migracij in je zato med drugim prevzela nalogo oblikovanja celovite migracijske strategije, ki temelji na medresorskem sodelovanju. Dejstvo je, da delni ukrepi brez konteksta ne vodijo do želenega cilja. Migracije je treba obravnavati na večplasten, celovit in dolgoročen način.« Strategija opredeljuje ključne cilje vlade pri upravljanju migracij. Ti cilji vključujejo spodbujanje priseljevanja tuje delovne sile, zagotavljanje hitrih in učinkovitih postopkov za ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite, obvladovanje nezakonitih migracij tako na zunanjih kot tudi na notranjih schengenskih mejah Republike Slovenije, učinkovito vračanje oseb, odpravljanje in omejevanje tveganj za nacionalno varnost, ki izhajajo iz migracijskih gibanj ali so z njimi povezana, izvajanje integracijske politike, obravnavanje vzrokov migracij in zaščita življenja, dostojanstva in temeljnih človekovih pravic migrantov. Strategija temelji na načelih razvoja migracijske politike, ki so bila že oblikovana v dveh temeljnih političnih dokumentih na tem področju, Resoluciji o imigracijski politiki iz leta 1999 in Resoluciji o migracijski politiki iz leta 2002, ter v mednarodnih pravnih instrumentih, zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji. »Priprava strategije je v zaključni fazi, sprejeti jo mora še vlada. Veseli nas, da je zainteresirana javnost prepoznala pripravo strategije kot pozitiven razvoj,« je poudaril državni sekretar.

Prav tako je Slovenija močno vključena v politike EU in aktivno sodeluje pri njihovem oblikovanju. »Naša glavna načela pri iskanju skupne rešitve migracijskih vprašanj na ravni EU so odgovornost in solidarnost. V skladu s tem in ob upoštevanju naših zmogljivosti aktivno sodelujemo pri skupnih ukrepih za pomoč državam članicam, ki se soočajo s posebej velikim migracijskim pritiskom, v okviru projektov premestitve in preselitve,« je povedal Čurin.

Eden največjih izzivov, s katerimi se danes sooča Slovenija, pa tudi druge države članice EU, so zlorabe azilnega sistema. »Čeprav se EU tega vprašanja v celoti zaveda, pa še vedno ni uspela najti učinkovitega odziva. To je med drugim povzročilo zastoj v pogajanjih o prihodnjem skupnem evropskem azilnem sistemu,” je izpostavil državni sekretar.