Prihodnje leto bo minilo 250 let od Beethovnovega rojstva, osrednja sporočila Ode radosti pa tudi v 21. stoletju ostajajo enaka – na današnji dan v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč slavimo solidarnost, mir in razumevanje. S tem se pridružujemo drugim evropskim mestom, ki na Praznik glasbe izvajajo evropsko himno. Evropejke in Evropejci si delimo ta trenutek. Prav tako ne gre pozabiti, da Narodna in univerzitetna knjižnica hrani prepis Beethovnove partiture z lastnoročnimi popravki, saj je bil Beethoven častni član Filharmonične družbe.

Slovenija se že več let aktivno vključuje v praznovanje Praznika glasbe, ne samo v Ljubljani, ampak tudi po drugih krajih Slovenije. Od Obale do Murske Sobote jo je preplavilo več kot sto glasbenih dogodkov. Hkrati smo lahko ponosni na slovensko glasbeno dediščino na ljubiteljskem in profesionalnem področju. Lahko bi celo rekli, da je slovenska pesem, in posledično tudi glasba, skozi zgodovino gradila našo narodno in kulturno identiteto, zato je pomembno, da se v vsakršni dialog aktivno vključujemo.

Ob prazniku glasbe se Ministrstvo za kulturo zahvaljuje vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem, poustvarjalkam in poustvarjalcem, ki v naš prostor vnašajo lepoto univerzalnega jezika glasbe in nas s svojimi vrhunskimi dosežki laskavo zastopajo na mednarodnem glasbenem podiju.