S tem se Republiki Sloveniji očita kršitev prava Unije na podlagi 343 Pogodbe o delovanju Evropske unije, člena 39 Protokola št. 4 o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, členov 2, 18 in 22 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji.
Odgovor na tožbo bo na Sodišče EU vlagalo Državno odvetništvo RS. Rok za odgovor se izteče 3. julija 2019. Za pomoč pri pripravi odgovora je Vlada 9. maja 2019 ustanovila Delovno skupino pod vodstvom Ministrstva za pravosodje, v okviru katere se je oblikovala opredelitev Republike Slovenije v navedenem sodnem postopku.
Osrednje vprašanje, ki je predmet nesoglasja med Komisijo in Slovenijo je v tem, kako tolmačiti pojem »arhiv Unije«, ki je na podlagi 2. člena Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije nedotakljiv. Komisija se zavzema za široko razlago pojma, po kateri dokumenti, povezani z izvajanjem nalog ESCB in Eurosistema v prostorih Banke Slovenije uživajo zaščito po pravu EU kot arhiv ECB. Slovenija se s tako široko razlago pojma »arhiv Unije« ne strinja. Stališče Komisije bi v praksi pomenilo, da bi bilo za preiskavo potrebno vnaprejšnje soglasje ECB, to pa je za Slovenijo nesprejemljivo, saj je po našem prepričanju avtonomija organov pregona bistvena prvina pravne države, poleg tega pa je pri tovrstnih preiskavah element presenečenja ključen. Slovenija bo v odgovoru na tožbo zavrgla tudi očitke Komisije, da so slovenski organi kršili načelo lojalnega sodelovanja.