GOV.SI

Korak naprej v pogajanjih o novem proračunskem instrumentu za konkurenčnost in konvergenco v območju evra

Finančni ministri območja evra so v noči na danes na zasedanju v Luksemburgu naredili korak naprej v pogajanjih o novem proračunskem instrumentu za konkurenčnost in konvergenco v območju evra. Dosegli so dogovor o ključnih značilnostih instrumenta, delo na preostalih odprtih vprašanjih, kot je njegovo financiranje, pa se bo nadaljevalo. Dogovorili so tudi okvirne spremembe pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) v skladu z dogovorom decembra lani.

ecofin omizje

Zasedanje finančnih ministrov – Avtor EU

Proračunski instrument za konkurenčnost in konvergenco v območju evra bo po oceni ministrov, tudi ministra dr. Andreja Bertonclja, prispeval h krepitvi ekonomske in monetarne unije (EMU) in posledično rasti ter odpornosti gospodarstva. Instrument bo del proračuna EU, pridružile pa se mu bodo lahko tudi države, ki so še v postopku prevzemanja evra.

V skladu z osnovnimi načeli, o katerih so se strinjali ministri v razširjeni sestavi (EU27 brez Velike Britanije), bo novi instrument podpiral strukturne reforme in javne investicije, za katere bodo usmeritve dajali evrski voditelji in finančni ministri, naslavljal pa jih bo tudi evropski semester.

Predsednik evroskupine bo z današnjim dogovorom seznanil voditelje evrskih držav, ki se bodo sestali konec junija in dali usmeritve za nadaljnje delo. V nadaljevanju bo treba doreči še vprašanja o velikosti novega instrumenta, njegovem financiranju in upravljanju. 

»Slovenija podpira prizadevanja za poglabljanje EMU, poudarjamo pa, da je potreben čimprejšnji dogovor o ključnih elementih novega večletnega finančnega okvira 2021-2027, katerega del bo proračunski instrument. Ta tema je namreč močno povezana z drugimi politikami, ki se financirajo iz proračuna EU. Potrebno pa bo tudi vnaprej dogovoriti pogoje do upravičenosti ter povezavo med strukturnimi reformami in javnimi investicijami,« je ob tem poudaril minister dr. Bertoncelj.

Ministri so se dogovorili tudi za okvirne spremembe pogodbe o ustanovitvi ESM, ki med drugim predvidevajo uvedbo novega instrumenta ESM, to je zadnjega varovala za enotni sklad za reševanje bank, ki bo nadomestil instrument za direktno dokapitalizacijo bank. Slovenija te spremembe podpira. Delo na reformi ESM se bo sicer nadaljevalo, saj bo treba v drugi polovici leta spremembe pogodbe o ESM uskladiti z drugimi, povezanimi pravnimi dokumenti.

Ministri so imeli na dnevnem redu tudi časovnico za dokončanje bančne unije, ki ji manjka še eden od treh stebrov, to je evropska shema za jamstvo vlog. Razprave o tem se bodo nadaljevale, delovna skupina na visoki ravni pa bo ministrom spet poročala decembra letos.

Slovenija zaradi zagotavljanja stabilnosti bančnega in širše finančnega sistema v EU podpira vzpostavitev vseh treh stebrov bančne unije, pri čemer je za nas bistveno, da se pred kakršnimkoli skupnim kritjem izgub iz naslova jamstva za bančne depozite pomembno zmanjšajo tveganja v bančnem sektorju.

Finančni ministri EU pa so se danes med drugim seznanili s priporočili, ki jih je v okviru evropskega semestra za države pripravila Evropska komisija. Sprejeli so sklep o zaključku postopka presežnega primanjkljaja v Španiji, s čimer ta država prehaja iz korektivnega v preventivni del Pakta za stabilnost in rast. 

Izmenjali so tudi mnenja o sporočilu Evropske komisije o strateški dolgoročni viziji za podnebno nevtralno gospodarstvo. Pri tem so se omejili na vlogo in pristojnosti, ki jih imajo finančni ministri.

Kar zadeva področje njihovega dela, bo Slovenija naklonjena ukrepom, ki bodo podpirali prilagoditev gospodarstva podnebnim ciljem in do katerih tudi že prihaja npr. zaradi tehnološkega napredka (digitalizacije in robotike). Menimo tudi, da bi zasebne naložbe morale prispevati večji delež k uresničitvi podnebnih ciljev, prav tako je pomembno spodbujanje naložb v raziskave in razvoj v nizkoogljične tehnologije, svoj prispevek pa naj bi dodala tudi unija kapitalskih trgov. V razpravah o potencialnih fiskalnih spodbudah je po našem mnenju nujno upoštevati njihov učinek na vzdržnost javnih financ.