Skoči do osrednje vsebine

Minister Bertoncelj na zasedanje finančnih ministrov v Luksemburg

Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj se bo v četrtek in petek v Luksemburgu udeležil zasedanja finančnih ministrov območja evra in EU. Na evroskupini bodo razpravljali o treh pomembnih vprašanjih za poglabljanje ekonomske in monetarne unije, s čimer bodo zaokrožili razprave, ki so jih v prvi polovici leta opravili na to temo, in o tem konec junija poročali voditeljem evrskih držav.

Evroskupina bo v vključujočem formatu (EU27 brez Velike Britanije) zaokrožila razpravo o treh pomembnih točkah in o njih pripravila poročilo za voditelje evrskih držav, ki se bodo konec junija sestali na vrhu in predvidoma dali usmeritve za nadaljnje delo. Prva od omenjenih točk so spremembe pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM). Te med drugim predvidevajo uvedbo novega instrumenta ESM, to je zadnjega varovala za enotni sklad za reševanje bank, ki bi nadomestil instrument za direktno dokapitalizacijo bank in bi bil fiskalno nevtralen. V skladu s spremembami bi se okrepila tudi vloga ESM pri oblikovanju in nadzoru programov finančne pomoči državam članicam. Te spremembe Slovenija podpira.

Druga pomembna tema je oblikovanje novega proračunskega instrumenta za konkurenčnost in konvergenco, nekakšnega proračuna za območje evra, ki bi bil del proračuna EU. V prvi polovici leta so ministri razpravljali predvsem o izdatkovni strani tega instrumenta, njegovem financiranju, upravljanju in pravnih vidikih, vendar končnih rešitev še ni. Slovenija načeloma podpira razpravo o novem proračunskem instrumentu, ki bo osredotočen na prioritetna področja strukturnih reform in z njimi povezanih investicij, ki jih naslavlja evropski semester, je pa za oblikovanje dokončnega stališča potreben čimprejšnji dogovor o ključnih elementih večletnega finančnega okvira 2021-2027. Ta razprava je namreč močno povezana z drugimi politikami, ki se financirajo iz proračuna EU.

Tretja pomembna tema, ki jo bo naslovila evroskupina, je časovnica za dokončanje bančne unije, ki ji manjka še eden od treh stebrov, to je evropska shema za jamstvo vlog. Razprave o tem še potekajo, saj imajo države različne poglede na to vprašanje. Slovenija zaradi zagotavljanja stabilnosti bančnega in širše finančnega sistema v EU podpira vzpostavitev vseh treh stebrov bančne unije, pri čemer je za nas bistveno, da se pred kakršnimkoli skupnim kritjem izgub iz naslova jamstva za bančne depozite pomembno zmanjšajo tveganja v bančnem sektorju. Povezovanju te razprave s spremembo regulatorne obravnave naložb bank v državne vrednostne papirje in uvedbi vrednostnih papirjev, kritih z obveznicami evrskih držav, Slovenija ni naklonjena.

Temo o bančni uniji bodo naslovili tudi finančni ministri EU, ki se bodo seznanili z napredkom pri vzpostavljanju bančne unije in stanjem pri izvajanju akcijskega načrta za reševanje slabih posojil. Seznanili se bodo tudi s priporočili, ki jih je v okviru evropskega semestra za države pripravila Evropska komisija, izmenjali pa bodo tudi mnenja o sporočilu Evropske komisije o strateški dolgoročni viziji za podnebno nevtralno gospodarstvo. Pri tem se bodo omejili na vlogo in pristojnosti, ki jih imajo finančni ministri.

Kar zadeva področje njihovega dela, bomo naklonjeni ukrepom, ki bodo podpirali prilagoditev gospodarstva podnebnim ciljem in do katerih tudi že prihaja npr. zaradi tehnološkega napredka (digitalizacije in robotike). Menimo tudi, da bi zasebne naložbe morale prispevati večji delež k uresničitvi podnebnih ciljev, prav tako je pomembno spodbujanje naložb v raziskave in razvoj v nizkoogljične tehnologije, svoj prispevek pa naj bi dodala tudi unija kapitalskih trgov. V razpravah o potencialnih fiskalnih spodbudah je nujno upoštevati njihov učinek na vzdržnost javnih financ.

Iskalnik