Minister za zdravje je izpostavil, da sodi Slovenija med bolj uspešne države pri soočanju z neenakostmi v zdravju. "Glede na podatke nam je v obdobju 2012 do 2014 uspelo neenakosti v pričakovani življenjski dobi med skupinami z različno stopnjo izobrazbe kljub krizi zmanjšati, kar ni uspelo veliko državam. Žal pa se sta se na primer v tem obdobju napram prej povečala kajenje žensk v času nosečnosti in debelost v času nosečnosti. Povečalo se je tudi kajenje pri mladih. To smo, upam zdaj ustrezno naslovili z novo zakonodajo. Razlike v zdravju so v Sloveniji sicer najbolj povezane s stopnjo izobrazbe, ta pa pogosto s socialno-ekonomskim statusom," je izpostavil.

Na neenakosti v zdravju vsekakor vplivajo tudi druge politike države, od socialne do zaposlitvene in izobraževalne, v zdravstvu pa k neenakostim najbolj prispevajo razlike v dostopnosti do zdravstvenih storitev, vključno z dostopom do preventivnih programov. Slovenija velja za državo, kjer so razlike v dostopnosti do zdravstvenih storitev med manjšim. Posamezniki in določene skupine prebivalstva pa se na primer zaradi nepoznavanja ali neutemeljenega strahu ne udeležujejo preventivnih pregledov, ki so v zdravstvu na voljo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Razlike v vključevanju v preventivne programe so lahko tudi med spoloma. Pri programu SVIT, na primer, se na program slabše odzivajo moški kot ženske, kar se je sicer z ustreznimi pristopi in promocijo programa posebej za moške izboljšalo, še vedno pa je v odzivnosti 10% razlike.

V zadnjih letih smo v zdravstvu v okviru evropskih projektov (Mobilne enote na področju drog, Krepitev zdravja za vse in SOPA) razvili vrsto pristopov, s katerimi naslavljamo potrebe najbolj ranljivih skupin v lokalnih okoljih in v sodelovanju s socialnim varstvom in nevladnimi organizacijami. Centri za krepitev zdravja, na primer, lahko s svojimi programi in delavnicami učinkovito prispevajo  k boljšemu zdravju ljudi, seveda pa se morajo ljudje v te programe vključiti. V omenjenih evropskih projektih se ukvarjamo prav s tem, kako v te programe vključiti tiste, ki jih najbolj potrebujejo in se pogosto najslabše odzivajo.

Eden od pomembnih dejavnikov za neenakosti v zdravstvu je tudi zdravstvena pismenost. Med drugim gre pri zdravstveni pismenosti za to, da ljudje razumejo, kako v svoje dobro najbolje uporabljati zdravstveni sistem. Ker tega ne gre prepuščati iznajdljivosti posameznika bomo v naslednjih letih na ministrstvu razvili v sodelovanju s stroko orodja za izboljšanje zdravstvene pismenosti v populaciji. Gre predvsem za enostaven dostop do razumljivih informacij, ki so na voljo pacientu.

Konferenca Svetovne organizacije je odlična priložnost za izmenjavo izkušenj z drugimi in ne nazadnje za predstavitev primerov dobre prakse, ki smo jih razvili v Sloveniji. S Centrom Svetovne zdravstvene organizacije za zdravje in razvoj v Benetkah slovenski strokovnjaki in ministrstvo že več let sodelujejo pri razvijanju orodij za spremljanje neenakosti in njihovo naslavljanje. Takšno sodelovanje pomeni krepitev naših lastnih kapacitet na tem področju, projekti, ki se trenutno izvajajo in dobro potekajo pa so tudi rezultat znanja, ki smo ga v preteklosti pridobili v tem sodelovanju. 

Tak podoben dogodek je Slovenija nazadnje gostila leta 1996, ko je bila v Ljubljani konferenca Svetovne zdravstvene organizacije o zdravstvenih sistemih. V okviru konference bo sprejeta Ljubljanska izjava, predstavljeni pa bodo tudi preliminarni podatki iz poročila, ki ga bo Svetovna zdravstvena organizacija v celoti objavila septembra letos.