Evropska pravosodna mreža je bila ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001, delovati pa je začela 1. decembra 2002. Ustanovitev mreže je terjala raznolikost pravnih sistemov v Evropski uniji ter vedno več nove zakonodaje Unije. Zato je bilo treba organom, ki obravnavajo čezmejne zadeve zagotoviti podporo in informacije prek posebne mreže. Čezmejne zadeve zajemajo poslovne, potrošniške ali delovne spore, razvezo zakonske zveze, varstvo in vzgojo otroka ali dedovanje. Mreža povezuje nacionalne organe, pristojne za pomoč lokalnim sodiščem. V evropski pravosodni mreži sodelujejo vse države članice razen Danske.

Od svoje ustanovitve je mreža pomembno orodje za zagotavljanje podpore pri izvajanju instrumentov EU na področju civilnega pravosodja v vsakodnevni pravni praksi. Olajšuje in podpira odnose med nacionalnimi pravosodnimi organi prek kontaktnih točk ter članov mreže, ki so sodniki v vsaki državi članici in s tem olajšuje obravnavanje čezmejnih zadev.

V Sloveniji funkcijo članov Evropske pravosodne mreže izvaja 11 članov mreže, ki so sodniki, strokovni sodelavci oziroma direktorji okrožnih sodišč. 2 članici mreže sta specializirani za družinske zadeve. Aprila 2019 se je nacionalna mreža povečala za 8 novih članov, ki so bili imenovani za področje okrajnih sodišč, in bodo pokrivali zadeve s področja čezmejnega dedovanja in/ali evropske čezmejne postopke.

Člani mreže so tudi strokovna združenja, ki na nacionalni ravni predstavljajo pravne poklice, ter dva centralna organa, pristojna za specifična področja prava EU s področja pravosodnega sodelovanja v družinskih zadevah, in sicer, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS.

Državni sekretar je v uvodnem nagovoru izrazil veselje, da je bila mreža nacionalnih članov letos razširjena na nove člane, ki pokrivajo specifična področja. Povedal je, da srečanja članov mreže tako na sestankih, ki jih organizira Evropska komisija kot tudi na nacionalni ravni omogočajo medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj med člani mreže, hkrati pa dajejo možnost za razgovor o praktičnih in pravnih problemih, s katerimi se člani mreže soočajo, ter obravnavo posebnih vprašanj. To olajšuje in prispeva k enotni uporabi zakonodaje EU ter hkrati krepi medsebojno zaupanje med državami članicami, ki je ključno za področje pravosodnega sodelovanja na področju civilnih in gospodarskih zadev.