GOV.SI

Ministri EU v ospredje razprave postavili pomen raziskav v kmetijstvu in biogospodarstvu

Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je udeležila neformalnega zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Na zasedanju so ministri kot ključno temo izpostavili pomen raziskav v kmetijstvu in biogospodarstvo, ki sta eni izmed glavnih prioritet romunskega predsedstva in sta že nekaj časa v ospredju razprav na ravni EU.

Romunsko predsedstvo je v ospredje razprave neformalnega Sveta ministrov EU postavilo  »Raziskave v kmetijstvu in biogospodarstvu – vzpostavitev sinergij«. Raziskave v kmetijstvu in biogospodarstvu so prepoznane kot velik potencial pri razvoju rešitev za prihodnost EU, ki uresničuje evropske cilje in cilje trajnostnega razvoja v skladu z lokalnimi posebnostmi. Tako je v predlogu Komisije za nov program Obzorje Evropa 2021-2027 v sklopu »prehrana in naravni viri« namenjenih 10 milijard EUR za raziskovalne in inovacijske projekte, ki obravnavajo izzive, povezane z biotsko raznovrstnostjo in naravnim kapitalom, kmetijstvom, gozdarstvom in podeželjem; prehrambnim sistemom, bioosnovanim inovacijskimim sistemom in krožnim sistemom.

Slovenija v zvezi s tem področjem meni, da so raziskave in učinkovit prenos znanja ključnega pomena za nadaljnji razvoj kmetijstva v EU. Poleg tega je treba izkoristiti možnosti, ki jih kmetijstvu ponuja razvoj biogospodarstva. S tem namenom Slovenija tesneje sodeluje v pobudi BIOEAST, v kateri so si države Srednje in Vzhodne Evrope zastavile skupne cilje na področju biogospodarstva. Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v razpravi dejala, da so razprave kot je današnja, prepoznane kot velik potencial pri razvoju rešitev za prihodnost EU, ki uresničuje evropske cilje in cilje trajnostnega razvoja. »Tega se zaveda tudi Slovenija. Dejstvo je, da so raziskave in učinkovit prenos znanja ključnega pomena za nadaljnji razvoj kmetijstva v EU, kakor tudi v Sloveniji. Zato tem vsebinam in načrtovanju nadaljnjih aktivnosti, posvečamo pomembno pozornost znotraj strateških dokumentov, ki smo jih in jih še pripravljamo na MKGP.« Poleg tega je treba po besedah ministrice izkoristiti možnosti, ki jih kmetijstvu ponuja razvoj biogospodarstva. Biogospodarstvo vse bolj pridobiva na pomenu in bo v prihodnje predstavljal pomemben razvojni vidik za vzpostavitev novih delovnih mest na podeželju in s tem privlačno inovativno delovno okolje za mlade.

Nadalje je dr. Pivčeva dejala, da je v predlogu Resolucije, ki je strateški okvir razvoja slovenskega kmetijstva pridelave hrane in podeželja in podlaga za pripravo strateškega načrta SKP 2021-2027, poudarjen tudi pomen biogospodarstva predvsem z vidika zmanjševanja negativnih vplivov kmetijstva na vode, tla in zrak ter ekonomsko bolj učinkovitega krogotoka surov. »Razvoj trajnostnega krožnega biogospodarstva predstavlja veliko priložnost za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju s ključnimi sektorji, ki prepoznavajo in zagotavljajo biomaso kot pomembno vhodno surovino. Prav tako pomembno pa bo iskati in zagotavljati komplementarno ST z drugimi resornim politikami, instrumenti in viri financiranja, saj je področje biogospodarstva izrazito interdisciplinarno in zahteva takšen pristop«.

Ministrica je v razpravi še poduarila, da je razvoj biogospodarstva eden od specifičnih ciljev za zagotavljanje dviga kakovosti življenja in krepitve gospodarske aktivnosti na podeželju. »Menimo, da spodbujanje razvoja biogospodarstva na podeželju prinaša odlične priložnosti za premostitev vrzeli in razvojnih razlik med urbanimi in podeželjskimi območji, kar je ključnega pomena za ohranitev vitalnosti podeželskih območij v prihodnje. Prednosti biogospodarstva prepoznavamo tudi v predelovalnih dejavnostih, kjer prehod na bio-osnovane tehnologije predstavlja potencial za ustvarjanje proizvodov z višjo dodano vrednostjo in boljši izkoristek vhodnih surovin.« Ob tem je še dejala, da so za nadaljnji razvoj tega področja ključne raziskave in razvoj novih inovativnih praks, tehnologij in proizvodov, ki bodo prepoznani kot pomembni predvsem s strani kmetov in končnih uporabnikov.

V Sloveniji sicer prepoznavamo nekaj primerov dobrih podjetniških praks s področja biogospodarstva, s čimer je izkazano dobro izhodišče za nadaljnji razvoj na tem področju. Slovenija tudi intenzivno pripravlja analizo stanja in SWOT analizo kot podlagi za opredelitev potreb in intervencij v okviru strateškega načrta SKP 2021-2027. Poleg raziskovanja je izredno pomemben tudi prenos znanja, ki ga ustvarijo znanstveniki in raziskovalci, na kmete in druge proizvajalce v agroživilskem sektorju. S tega vidika je pomemben razvoj sistema znanja in inovacij v kmetijstvu (ang. Agricultural Knowledge and Innovation Systems – AKIS). Pri tem je treba izpostaviti potrebo po koordiniranem nastopu drugih resornih politik, saj je področje biogospodarstva izrazito interdisciplinarno naravnano.