GOV.SI

Izzive mejne reke Mure moramo reševati skupaj

Več kot 70 strokovnjakov, predstavnikov lokalnih skupnosti in drugih deležnikov se je 8. in 9. maja 2019 udeležilo bilateralne konference čezmejnega slovensko-avstrijskega projekta goMURra o prihodnosti mejne reke Mure v Radencih. Na dvodnevnem srečanju so se pogovarjali o viziji, s katero želijo reko popeljati v leto 2030 ter soočili interese, znanje stroke in vprašanja zainteresiranih.
Bilateralni EU Projekt goMURra, ki se izvaja znotraj programa čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija Avstrija je nadaljevanje dolgoletnega sodelovanja in skupnih aktivnosti, ki potekajo v okviru stalne slovensko avstrijske komisije za Muro vzdolž 34 km dolgega odseka mejne Mure.

Tomaž Prohinar, direktor Direkcije Republike Slovenije za vode, je konferenco pospremil z razmišljanjem, da je življenje vedno nastajalo ob vodnih virih, predvsem rekah. »Mura že dolga stoletja povezuje ljudi na obeh bregovih in jih hkrati postavlja pred pomembne izzive, pa naj gre za poplavljanje, ohranjanje habitatov, vodostaj podtalnice ali vplive podnebnih sprememb.« Poudaril je, da je projekt GoMURra nadgradnja in nadaljevanje številnih nacionalnih ali bilateralnih projektov, ki sta jih Slovenija in Avstrija vodili v preteklih desetletjih. »Rezultati teh prizadevanj so že vidni, saj je danes reka Mura deležna velike pozornosti; tako strokovne kot ostale javnosti. Seveda pa ključno vprašanje ostaja, kakšni so naši skupni cilji in izzivi pri upravljanju mejne Mure ter kakšno reko hočemo čez desetletje ali več. In ne nazadnje, kako bomo to dosegli.«
To je bilo tudi osrednje vprašanje, s katerim so se na konferenci ukvarjali strokovnjaki z različnih področij z obeh strani meje. Udeleženci so se v veliki meri strinjali z vizijo, ki je bila postavljena leta 2001, z Načelno vodnogospodarsko zasnovo za mejno Muro. Posebej pa so poudarili, da je pomembno povezovanje, sodelovanje, izmenjava izkušenj in znanja; tako med obema državama kot med različnimi sektorji in deležniki. Reka Mura je več kot samo reka; s seboj potegne okolje, ljudi, panoge, ki delujejo v okolju, in vse to je treba upoštevati pri načrtovanju Murine prihodnosti.
Izpostavili so tudi pomemben družbeno ekonomski vidik upravljanja z reko Muro. Po besedah Konrada Stanie, predsednika avstrijske delegacije stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro, je potrebno usklajeno delovanje obeh držav. »Vsi smo ambasadorji tega projekta. Tudi in predvsem tisti, ki jih tokrat ni bilo z nami. Pridobiti moramo njihovo podporo ter sodelovanje. Tehnični problemi so znani in rešljivi. Sedaj so na vrsti tudi sociološki izzivi, ki jih prinašajo spremembe na in ob reki. Pri tem imamo v mislih predvsem lokalne prebivalce, podjetnike, kmetovalce in lastnike zemljišč.«
Suzana Stražar, direktorica Urada za upravljanje z vodami Direkcije Republike Slovenije za vode, se strinja, saj meni, da se partnerji projekta GoMURra in strokovnjaki z izzivi mejne Mure soočajo vsakodnevno, na različnih ravneh. »Naša naloga je, da jih obravnavamo z novimi pristopi, najdemo ustrezne rešitve, ki se dotikajo obvladovanja poplavne ogroženosti, ekološkega stanja Mure in pritokov, preprečevanja poglabljanja struge, nivoja podtalnice, habitatov in ostalega. Prav vsi stremimo k istemu cilju. Želimo, da bo mejna Mura upravljana inovativno, trajnostno, da bodo sprejeti ukrepi usklajeni in v korist vseh vpletenih.«
Rudolf Hornich, koordinator obvladovanja poplavne ogroženosti pri Uradu štajerske deželne vlade, je ob zaključku izrazil zadovoljstvo s konferenco. »Za nami sta dva izjemno uspešna dneva. Dobili smo ogromno novih informacij, osvežili stare, najbolj pomembno pa je, da smo sedaj na istem nivoju. Potrdilo se je, da smo pri pripravi vizije in projekta zastavili pravo pot, izbrali prave ukrepe. Sveže ideje, ki so se porodile na delavnicah, bomo vključili v nadaljnje načrte.«

Dodatno o projektu goMURra
Cilji projekta goMURra, ki traja od 2018 do 2021, so priprava načrta upravljanja mejne Mure do leta 2030, varovanje skupnih vodnih virov, izboljšanje bilateralnega obvladovanja tveganja poplav in varovanje ter oblikovanje urbanega prostora.
Ob upoštevanju Načelne vodnogospodarske zasnove za mejno Muro iz leta 2000, do sedaj izvedenih ukrepov na Muri in aktualnih pravnih okvirjev ter evropskih direktiv bosta izdelana strategija in program ukrepov za mejno Muro ter pripravljen Načrt upravljanja »Mejna Mura 2030«.
Več o projektu najdete na spletni strani www.gomurra.eu.