Skip to main content

Predsednik vlade v romunskem Sibiuu o prihodnosti EU

Predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec se je v romunskem Sibiuu udeležil neformalnega srečanja voditeljev držav članic EU. Vrh pred evropskimi volitvami je predstavljal zaključek procesa refleksije o prihodnosti EU, začetega v Bratislavi septembra 2016. Voditeljice in voditelji so razpravljali o novi strateški agendi Evropske unije 2019–2024 in sprejeli skupno izjavo, v kateri utrjujejo prepričanje, da je v hitro spreminjajočem se svetu Evropa lahko močna le, v kolikor delujemo skupaj.

Evropski voditelji so srečanje izkoristili za oceno aktualnih razmer v Uniji in se pogovorili o ključnih usmeritvah razvoja EU v času naslednjega zakonodajnega cikla. S tem je proces razprave o prihodnosti EU dosegel svoj vrhunec. Izmenjava mnenj o novi strateški agendi EU se je osredotočila na področja, kot so npr. zaščita pravic državljanov in svoboščin EU, gospodarski razvoj EU, razvoj pravičnejše, bolj trajnostno naravnane in inkluzivne EU ter vloga Unije v svetu. Formalno bodo voditelji načrt v obliki posebnega dokumenta z naslovom Strateška agenda sprejeli po evropskih volitvah, in sicer na zasedanju Evropskega sveta 20. in 21. junija 2019.

Predsednik vlade Šarec je v razpravi poudaril potrebo po krepitvi zaupanja v institucije EU in odločnejšem delovanju v prihodnost usmerjene Unije. Izpostavil je povezavo med Strateško agendo in večletnim finančnim načrtom 2021-2027. Za kredibilnost Unije je namreč pomembna koherentnost med zastavljenimi cilji in razpoložljivimi finančnimi sredstvi. V tej luči je pomembno, da bo dogovoru o Strateški agendi hitro sledil tudi dogovor o prihodnjem večletnem finančnem okviru. Hkrati je poudaril pomen aktivne vloge EU na Zahodnem Balkanu in čim prejšnji začetek pogajanj, zlasti s Severno Makedonijo.

Osnovni vsebinski okvir Slovenije v razpravah o prihodnosti EU predstavlja Deklaracija o delovanju Slovenije v EU, ki jo je marca letos sprejel Državni zbor RS. Ta kot naše temeljne cilje izpostavlja: varnejšo Evropo in Slovenijo, uspešno gospodarstvo, okrepljeno socialno razsežnost EU ter krepitev vloge Unije v svetu.

Na področju varnosti si bo Slovenija še naprej prizadevala za ukrepe na ravni EU, ki bodo omogočili, da se bodo slovenski državljani počutili varne v Sloveniji in EU ter da bodo pri tem spoštovane temeljne človekove pravice. Kot je predsednik vlade že večkrat ponovil, je treba čim prej ponovno vzpostaviti popolno integriteto schengenskih načel, vrednot in svoboščin.

Na ravni EU Slovenija ostaja zavezana trajnostni rasti, razvijajočemu se enotnemu trgu EU, skrbi za mala in srednja podjetja ter dobro delujoči ekonomski in monetarni uniji. Vse to je temelj za rast dobrobiti vseh državljanov. V ta namen Slovenija podpira nadaljnjo krepitev enotnega trga, kjer so največji izzivi na področju digitalizacije, liberalizacije storitev ter prihodnje industrijske politike. Tudi doseganje ekonomske in socialne konvergence v EU je izredno pomembno za njeno dolgoročno stabilnost ter enotnost. Biti moramo sposobni ustvariti delovna mesta in trajno, vse zajemajočo in široko zasnovano rast v EU. Zagotavljanje trajnostnega modela razvoja pa terja tudi trajnostno okoljsko, prehrambno in energetsko politiko.

Močna in enotna EU je v nepredvidljivem mednarodnem okolju zelo pomembna. Obenem mora EU v mednarodni skupnosti ostati zavezana multilateralnemu delovanju. Slovenija bo posebno pozornost posvečala načelu lojalnega sodelovanja med državami članicami in njihovemu izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz temeljnih pogodb ali aktov institucij EU ter so poglavitnega pomena za izvajanje skupnih nalog. Še naprej bomo podpirali krepitev koncepta vladavine prava in njegovo spoštovanje pri delovanju tako institucij EU kot držav članic ter tudi držav kandidatk za članstvo v EU in partnerskih držav v okviru evropske sosedske politike.

Slovenija bo tudi še naprej podpornica verodostojnega procesa širitve EU na Zahodni Balkan in zagotavljanja napredka državam kandidatkam. Prizadevanja za izpolnitev pogojev za vstop v EU so najpomembnejše zagotovilo za reformne procese ter gospodarski in socialni razvoj ter mir v regiji.