Sodelujemo pri vzpostavitvi, spremljanju in nadzoru sistema notranjih in zunanjih kontrol izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Vzpostavljamo sistem izobraževanja zdravstvenih (so) delavcev s področja kakovosti in varnosti. Vzpostavljamo strukture za upravljanje sistema vodenja kakovosti na nacionalni ravni. Pripravljamo vsebinske podlage za pripravo predpisov s področja dela in opravljamo druge naloge s področja izboljšanja kakovosti in varnosti v zdravstvu.

Zakaj kakovost in varnost v zdravstvu?

Na podlagi priporočila R(97)17 je že Svet Evrope leta 1997 prejel priporočila zdravstvenih ministrov, na osnovi katerih je pripravil priporočila o varnosti pacientov. Navedli so glavne razloge za oblikovanje sistemov vodenja kakovosti v zdravstvenem varstvu držav Evropske unije:

• preveč odklonov pri zdravljenju,
• neustrezna uspešnost delovanja,
• neustrezna uporaba zdravstvenih tehnologij,
• nesprejemljivi stroški slabe kakovosti,
• nezadovoljstvo pacientov,
• neenak dostop do zdravstvenih storitev,
• dolge čakalne dobe in
• predrage zdravstvene storitve za družbo. (Svet Evrope, 1997, str. 22–46)

Deležniki zdravstvenega varstva pričakujejo, da Vlada RS prevzame odgovornost za izboljševanje in vzdrževanje kakovosti in varnosti pacientov. Ministrstvo za zdravje je sicer v zadnjih letih izdalo številne dokumente z usmeritvami za razvoj kakovosti in varnosti, upoštevanje le teh pa je prepuščeno zavzetosti, prepričanju in znanju managementa posamezne zdravstvene organizacije. Kakovost in varnost zdravstvenih storitev se je izboljšala namreč le v okoljih, kjer je vodstvo zdravstvene ustanove načela kakovosti tudi ponotranjilo. Ostalim pa, kot izgovor največkrat služi dejstvo, da področje kakovosti in varnosti v Sloveniji ni regulirano na nivoju predpisov.

Zato je cilj Ministrstva za zdravje kakovostna zdravstvena storitev, ki jo opredeljujejo naslednje dimenzije:

• Uspešnost je stopnja doseganja želenih izidov.
• Varnost je stopnja, do katere se zdravstveni procesi izogibajo, preprečujejo in izboljšujejo neželene učinke in poškodbe, ki izhajajo iz procesov zdravstvenega varstva.
• Odzivnost pomeni, kako sistem izpolnjuje pričakovanja ljudi ali osredotočenost na pacienta.
• Dostopnost je enostavnost, s katero posameznik doseže zdravstveno storitev – bodisi časovno, fizično, finančno ali psihološko.
• Učinkovitost je optimalna uporaba razpoložljivih virov, da se dosežejo največje koristi ali rezultati.
• Pravičnost pomeni, v kakšni meri zdravstveni sistem obravnava vse zainteresirane strani pošteno. (OECD Health Working Paper, Kelley & Hurst, 2006, str. 10–16)

V smeri izpolnjevanja potreb in pričakovanj vseh deležnikov zdravstvena varstva, se Sektor za sisteme kakovosti in varnosti v zdravstvu srečuje s sledečimi izzivi:

• premajhna zavzetost managementa zdravstvenih ustanov za področje kakovosti,
• pomanjkanje finančnih virov za implementacijo in vzdrževanje sistema vodenja kakovosti,
• neustrezna informacijska tehnologija za zbiranje in poročanje kazalnikov kakovosti,
• ni enotnih kazalnikov in zahteve po poročanju o njih, za vse ravni zdravstvenega varstva, niti javne objave kazalnikov, zato ni primerljivosti med ustanovami,
• pomanjkljive (obvezne) izobraževalne vsebine s področja sistemov vodenja kakovosti za zdravstvene delavce in sodelavce,
• neustrezno obravnavanje neželenih dogodkov preko drugih institucij (še vedno se išče krivda posameznika), brez korektivnega ukrepanja.