Gradbena inšpekcija

Temeljna naloga gradbene inšpekcije je nadzor nad gradnjo objektov

Prioritetna naloga gradbene inšpekcije je obravnavanje prijav iz katerih je razvidno, da obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti. Poleg tega gradbena inšpekcija vodi inšpekcijske postopke ter postopke in izvedbo izvršb. Za redne preglede štejejo tisti, ki jih inšpektorji ne izvajajo na podlagi prejete prijave, ampak na svojo pobudo, in inšpekcijski pregledi, opravljeni v okviru načrtovanih akcij. Kontrolni pregledi v zadevah, ki niso začete na podlagi prijave, prav tako spadajo med redne preglede. V zadevah, uvedenih na lastno pobudo in v okviru načrtovanih akcij, se vsi pregledi štejejo za redne preglede, tudi če je med postopkom prispela prijava.

To dela v skladu z jasno določenimi kriteriji za vrstni red obravnave prijav, zadev in izvršb oziroma odlogom izvršb.

Izhodišča in cilji za delo gradbene inšpekcije

Temeljna naloga gradbene inšpekcije je nadzor nad gradnjo objektov, predvsem:

• čim učinkovitejše preprečevanje nedovoljenih gradenj oziroma objektov;

• v vseh fazah gradnje objektov nadzorovati izpolnjevanje z zakonom določenih bistvenih zahtev glede lastnosti objektov ter zagotoviti izpolnjevanje predpisanih pogojev in kakovost dela pri opravljanju dejavnosti v zvezi z gradnjo objektov;
• čim učinkovitejše preprečevanje uporabe objektov brez predpisanih dovoljenj;
• preprečevanje nezakonitega izvajanja rudarskih del na stavbnih zemljiščih;
• poročanje o izpolnjevanju gradbenih zahtev v zvezi z zaprtjem odlagališč;
• nadzorovanje spoštovanja zaščitnih ukrepov glede covida-19.

Na podlagi določil Gradbenega zakona gradbeni inšpektorji nadzirajo gradnjo objektov, med drugim:

• ali imajo investitorji gradbeno dovoljenje za graditev objektov oziroma dela, ki jih opravljajo, ali dela opravljajo v skladu z dovoljenjem in ali so prijavili začetek gradbenih del;
• ali se gradnja oziroma sprememba namembnosti izvaja v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem;
• ali se rekonstrukcija objekta izvaja v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in ali je začetek del prijavljen;
• ali se gradi objekt, za katerega je izdan sklep, s katerim sta se dovolila obnova postopka in zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja;
• ali udeleženci pri graditvi objektov izpolnjujejo zahteve, določene z zakonom;
• ali je investitor vložil popolno prijavo začetka gradnje in potrebno dokumentacijo;
• ali ima objekt uporabno dovoljenje in ali se objekt uporablja v skladu z njim;
• ali zagotovijo, da objekti ne ogrožajo varnosti in zdravja ljudi ter okolice.

Na podlagi določil Zakona o urejanju prostora gradbeni inšpektorji nadzirajo:

• izpolnjevanje predpisanih pogojev za izdelovalce in odgovorne vodje po ZUreP-2 in na njegovi podlagi izdanih predpisih.

Na podlagi določil Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti gradbeni inšpektorji nadzirajo:

• zagotavljanje izpolnjevanja pogojev pooblaščenih arhitektov in inženirjev ter gospodarskih subjektov, ki opravljajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.

Postopki, začeti pred začetkom uporabe GZ, se skladno z določilom prvega odstavka 106. člena GZ končajo po določbah ZGO-1.

Na podlagi določil ZGO-1 gradbeni inšpektorji nadzirajo gradnjo objektov, med drugim:

• ali imajo investitorji gradbeno dovoljenje za graditev objektov oziroma dela, ki jih opravljajo, ali dela opravljajo v skladu z dovoljenjem;
• ali se gradnja oziroma sprememba namembnosti izvaja v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem;
• ali se dela, za katera ni treba pridobiti dovoljenj po določbah ZGO-1, izvajajo v skladu s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi;
• ali se gradi objekt, za katerega je izdan sklep, s katerim sta se dovolila obnova postopka in zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja;
• ali udeleženci pri graditvi objektov izpolnjujejo zahteve, določene z ZGO-1;
• ali imajo lastniki za uporabo objektov uporabno dovoljenje in ali objekte uporabljajo v skladu z njim;
• ali objekte vzdržujejo tako, da ti ne ogrožajo varnosti in zdravja ljudi ter okolice.

Na podlagi Zakona o rudarstvu gradbeni inšpektorji nadzirajo:

• ali se rudarska dela na stavbnih zemljiščih izvajajo zakonito in
• ali se izvaja gradnja dodatne rudarske infrastrukture zunaj rudniških prostorov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

Gradbeni inšpektorji v okviru svoje pristojnosti izvajajo tudi obveznosti, določene z Uredbo o odlagališčih odpadkov in spoštovanje zaščitnih ukrepov zaradi bolezni covid-19. 

Geodetska inšpekcija

Osnovna naloga je nadzor izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev za opravljanje dejavnosti na področju poklicnih nalog pooblaščenih inženirjev geodezije.

Osnovna naloga geodetskega inšpektorja je nadzor nad izpolnjevanjem zakonsko določenih pogojev za opravljanje dejavnosti na področju poklicnih nalog pooblaščenih inženirjev geodezije v skladu z zakonom, in sicer za pooblaščene inženirje geodetske stroke in gospodarske subjekte, ki opravljajo geodetske storitve.

Poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja geodezije se nanašajo na strokovno področje izvajanja geodetske dejavnosti, ki zajema izvajanje geodetskih nalog v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, geodetsko izmero in naloge v skladu s predpisi o državnem geodetskem referenčnem sistemu, geodetske meritve, povezane s projektiranjem, gradnjo in uporabo objektov, zakoličenje objektov, izdelavo geodetskih načrtov, kontrolnih opazovanj in izdelavo deformacijskih analiz, transformacije podatkov med različnimi državnimi koordinatnimi sistemi ter kartiranje, obdelavo, analizo in interpretacijo prostorskih podatkov.

 Cilji delovanja geodetske inšpekcije so zlasti:

• zagotavljanje večje pravne varnosti lastnikov nepremičnin, večje varnosti vlaganj v nepremičnine in investicije, povezane z nepremičninami in nepremičninskim trgom;
• zagotavljanje izpolnjevanja pogojev gospodarskih subjektov in v njih zaposlenih posameznikov za opravljanje geodetske inženirske dejavnosti;
• zagotavljanje izpolnjevanja pogojev pooblaščenih inženirjev geodetske stroke;
• splošni nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja geodetske dejavnosti, izvajanjem geodetske inženirske dejavnosti in izvajanjem geodetskih storitev;
• zagotavljanje izvajanja kazenskih določb Zakona o evidentiranju nepremičnin v primeru neizpolnjevanja obveznosti evidentiranja nepremičnin;
• zagotavljanje pravilnega označevanja ulic in stavb;

Stanovanjska inšpekcija

Stanovanjska inšpekcija po Stanovanjskem zakonu nadzira zagotavljanje takšnega stanja v večstanovanjskih stavbah, da je omogočena njihova normalna raba in so zagotovljeni pogoji za njihovo učinkovito upravljanje.

Pristojnosti stanovanjske inšpekcije so določene v zakonih (Stanovanjski zakon – SZ-1, Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E), Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb –ZVKSES) in podzakonskih aktih.

Po Stanovanjskem zakonu se izvajajo ukrepi zoper etažne lastnike, da se zagotovi vzdrževanje skupnih delov v skladu s standardi za vzdrževanje stanovanjskih stavb, in določanje začasnega upravnika tam, kjer je ta obvezen. Izvajajo se tudi ukrepi zoper posameznega etažnega lastnika, da se zagotovi vzdrževanje stanovanja tako, da se prepreči škoda, ki nastaja drugim stanovanjem ali skupnim delom, ali da se najemniku omogoči normalna uporaba stanovanja, kakor tudi prepovedi opravljanja dejavnosti v stanovanjih in prepovedi izvajanja posegov v skupne dele z vgradnjo naprav, če zanje niso izpolnjeni pogoji, določeni v zadevnem zakonu. Novela SZ-1 je v letu 2021 prinesla novo pristojnost stanovanjski inšpekciji, in sicer, da če inšpekcijski organ pri izvajanju pooblastil upravnika ugotovi nepravilnosti ali kršitve, upravniku odredi, da te nepravilnosti ali kršitve v določenem roku odpravi.

Stanovanjska inšpekcija opravlja tudi nadzor glede poslovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij z vidika izvajanja stanovanjskih predpisov.

Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) pa določa stanovanjski inšpekciji nadzor v katerem preverjajo, ali prodajalci pri prodaji stanovanjskih stavb in stanovanj potrošnikom ravnajo v skladu z določbami o prodaji, ki so urejene v drugem poglavju navedenega zakona. Če prodajalec sklepa prodajne pogodbe oziroma oglašuje prodajo v nasprotju z določbami navedenega zakona, mu bo stanovanjski inšpektor glede na način kršitve prepovedal sklepanje prodajnih pogodb ali oglaševanje oziroma odredil ukrepe, ki jih mora opraviti za odpravo kršitev.

Izhodišča in cilji stanovanjske inšpekcije:

• zagotavljanje vzdrževanja skupnih delov v večstanovanjskih stavbah;
• zagotavljanje popravil v posameznih delih večstanovanjskih stavb;
• prepoved opravljanja dejavnosti v stanovanju in izvajanje posegov v skupne dele z vgradnjo naprav, če zanje niso izpolnjeni vsi pogoji;
• nadzor upravnikov;
• kontrola poslovanja prodajalcev stanovanj in enostanovanjskih stavb v fazi prodaje (novogradenj – prva prodaja) posameznim kupcem;
• nadzor neprofitnih stanovanjskih organizacij;
• nadzor etažnih lastnikov in najemnikov;
• najemna stanovanja;

Stanovanjski inšpektor je prekrškovni organ, ki vodi prekrškovni postopek v skladu z Zakonom o prekrških. Tudi v tem letu bomo posebno pozornost namenili kršitvam SZ-1 in ZVKSES, ki so opredeljene kot prekršek, in izrekali zakonsko določene sankcije.

Obravnava prijav in vodenje inšpekcijskih postopkov

Pobude za nadzor

Pobudo/prijavo za inšpekcijski nadzor lahko poda vsakdo, ki meni, da so pri izvajanju predpisov iz pristojnosti Inšpektorata za okolje in prostor (IRSOP) nastale nepravilnosti.

Pobuda/prijava za inšpekcijski nadzor ni zahteva za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak podlaga za morebitno odločitev organa, da ga uvede.

Na Inšpektoratu za okolje in prostor vse pobude oziroma prijave evidentiramo in razvrščamo po merilih, ki jih določata Gradbeni zakon in interni akt IRSOP.

Merila za določanje prednostnih inšpekcijskih nadzorov IRSOP

Katera prijava se bo obravnavala prednostno, se odloči glede na njeno razvrstitev po navedenih merilih. Prednostno se obravnavajo prijave, iz katerih je mogoče razbrati, da sta ogrožena zdravje in življenje ljudi, javna varnost ali premoženje večje vrednosti (nujni ukrepi v javnem interesu, kjer je upravičena tudi ustna odločba – 144. člen in 211. člen ZUP).

Uvedba inšpekcijskega postopka

Inšpektorji uvedemo inšpekcijski postopek izključno po uradni dolžnosti. Pri odločitvi o uvedbi inšpekcijskega postopka je na podlagi okoliščin posameznega primera oziroma vsebine posamezne pobude/prijave odločilna naša presoja.

Pobudnik/prijavitelj ni stranka v postopku, ima pa pravico, da ga obvestimo, ali bo nadzor uveden in o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora, če to v svoji pobudi zahteva.

Inšpektorji imamo dolžnost varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravljamo inšpekcijski nadzor.

Opravljanje inšpekcijskega nadzora

Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, ki ga inšpektorji izvajamo kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Inšpektorji smo pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru pooblastil, ki nam jih določajo materialni in procesni predpisi, samostojni. Samostojno se odločamo, katera zakonsko dopustna dejanja bomo izvedli v postopku in katere dokaze bomo uporabili. Prav tako samostojno izrekamo ukrepe v okviru materialnih določb. Če je na voljo več možnih ukrepov, se ob upoštevanju načela sorazmernosti samostojno odločimo za ustrezen ukrep glede na ugotovljeno dejansko stanje.

Inšpekcijsko nadzorstvo natančneje ureja Zakon o inšpekcijskem postopku, kjer so določeni splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacija inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijski ukrepi in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom.

Inšpekcijski ukrepi

Inšpekcijski ukrepi so individualni pravni akti, zoper katere je mogoča pritožba pri drugostopenjskem organu pristojnega organa. Objavljamo individualne pravne akte, ki so jih prosilci najmanj trikrat zahtevali po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.