Mojca Škrinjar

Mojca Škrinjar je bila rojena 30. novembra1955  v Ljubljani, kjer je preživela celo življenje. Izobraževala se je prav tako v Ljubljani, obiskovala je II. gimnazijo- Šubičevo gimnazijo, klasični oddelek. Diplomirala je na Filozofski fakulteti in pridobila naziv  profesorica angleščine in nemščine.

Poklicna pot jo je premočrtno vodila po polju izobraževanja, najprej kot učiteljico na OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani, kjer je uvajala nove pedagoške pristope, nato kot dolgoletno ravnateljico na OŠ Spodnja Šiška. Poleg  nadaljevanja uvajanja novih pedagoških pristopov, kamor sodi tudi izvajanje elementov Montessori pedagogike in vzpostavitev prvega mednarodnega oddelka na ravni osnovne šole v Sloveniji, je njeno prizadevanje veljalo vzgojnemu  konceptu, osnovanemu na ravnotežju pravic in odgovornosti ter  dialogu med učitelji, starši in učenci. V tem obdobju je popolno obnovo šolske stavbe kronala tudi nadgradnja šole in postavitev  ene največjih šolskih knjižnic v Sloveniji, vzpon dosežkov na  področju znanja, umetnosti in športa.

Ko je življenje pred njo postavilo izziv, je v upanju, da bo prenesla dobre izkušnje iz šole na celotno šolsko polje, sprejela odločitev in postala generalna direktorica za vrtce in osnovno šolstvo na takratnem ministrstvu za šolstvo ob  ministru dr. Milanu Zveru. Svoje izkušnje  je prenesla tudi v koncepte, ki jih je povzel Zakon o osnovni šoli s povsem novim poglavjem Vzgojno delovanje. V tem obdobju je tudi idejno vzpostavila aplikacijo Prosta mesta v vrtcih, ki je poenostavila vpis v vrtce in vzpostavila preglednost.

Po koncu mandata je odšla na mesto predstojnice kranjske organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, kjer se je posvetila predvsem medsebojnemu učenju - šole na Gorenjskem so si delile dobre prakse, posebna pozornost pa je  bila posvečena medpredmetnemu  povezovanju.

Sledil je kratko toda izjemno lepo obdobje direktorice Cirius Kamnik, zavoda za invalidno mladino, kjer je posebno skrb posvetila dobremu počutju učencev in dijakov.

Sprejela je ponoven izziv in postala državna sekretarka pri ministru dr. Žigi Turku, po zaključku  mandata pa je nadaljevala poklicno pot kot pomočnica direktorice v Študentskem domu Ljubljana, kjer je  pomagala študentom pri projektih, ki so se nato odražali tudi v njihovih  diplomskih nalogah in  zaposlitvah- projekt arhitekturnega urejanja  skupnih prostorov, prenova  internetnega omrežja za 29 ljubljanskih domov, vzpostavitev skupnostnih študentskih domov, postavitev športnih  kapacitet v  blokih in na  zunanjih površinah, vzpostavitev  koncepta športa.  Študentje so tako pridobili reference ter  začeli  svoje kariere,  nekateri tudi izjemne. Koncipirala je digitalizacijo poslovanja ter s tem prispevala k preglednosti poslovanja, učinkovitosti in racionalizaciji stroškov. Spodbudila je vzpostavitev študentskih učilnic ter sistemske uvedbe športnih dejavnosti.

Prav digitalizacija jo je zanesla zopet na  ministrstvo za izobraževanje  pod vodstvom dr. Mateje Brenčič, kjer je zasnovala koncept   digitalnega vodenja in upravljanja Pametna šola. Svojo poklicno pot je  sklenila  s funkcijo poslanke, se nato sicer za kratek čas vrnila k dokončanju projekta, nato pa je sledila upokojitev. Nikoli ni opustila misli, da  je možno digitalizirati vodenje in upravljanje šole tako, da se zmanjša birokracija in vzpostavi preglednost in analitika.

Zaradi slednjega in predvsem zaradi prepričanja, da ima vsak človek svoj talent, ki ga je potrebno odkriti in razviti, zaradi načela, da  je potrebno gledati tudi  zunaj okvirjev, ki jih postavljajo navade, zaradi prepričanja, da  Slovenija lahko  postane prostor duhovnega in materialnega blagostanja, temelj pa je v vzgoji in izobraževanju, je sprejela ponovni izziv in se odzvala na povabilo ministra za izobraževanje, znanost in mladino, zato jo je Vlada RS aprila 2026 imenovala za državno sekretarko na ministrstvu.

Mojca Škrinjar je bila tudi četrtna in tri mandate mestna svetnica v Ljubljani, kjer si je zlasti prizadevala za  dober standard vrtcev in šol, zdravje Ljubljančank in Ljubljančanov ter kulturno dediščino, kjer  še posebej ceni Plečnikovo delo  ter druge arhitekturne bisere Ljubljane. Bila je članica številnih svetov šol, osnovnih in srednjih, predsednica odbora za zdravje v Mestni občini Ljubljana ter predsednica  Komisije za ulice. Pod njenim vodstvom je komisija podala predlog, Mestni svet pa potrdil poimenovanje Trga Marije Terezije v Ljubljani.

Mojca Škrinjar je poročena  in ima dva odrasla otroka ter vnuka. Je politično aktivna od procesa JBTZ dalje, je podpredsednica  Združenja za vrednote osamosvojitve ter podpredsednica seniorjev in seniork  Evropske ljudske stranke- ESU. Njen moto je: življenje ni zbirka dosežkov, temveč zbirka doživetij - v ospredje postavlja človeka.