Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo udeležil srečanja voditeljev članic zveze NATO

Predsednik Vlade RS Marjan Šarec se bo 3. in 4. decembra 2019 v Londonu udeležil srečanja voditeljev članic zveze Nato, ki bo hkrati tudi sklepno dejanje zaznamovanja letošnje 70. obletnice ustanovitve zveze Nato. Srečanje bo predvidoma namenjeno razpravi o spremenjenih strateških okoliščinah ter zdajšnjih in prihodnjih izzivih Severnoatlantskega zavezništva.

Razpravo voditeljev bosta predvidoma kar najbolj zaznamovali izmenjava pogledov na prihodnost transatlantskih odnosov ter pravičnejša delitev bremen, kot to predvideva zaveza iz Walesa. Voditelji bodo razpravljali tudi o aktualnih politično-varnostnih razmerah v evroatlantskem prostoru, vključno s tematiko boja proti terorizmu in sprememb svetovnega ravnovesja moči.

Predsednik vlade bo na zasedanju ponovil slovensko podporo in pričakovanje skorajšnjega članstva Severne Makedonije v zvezi Nato.

Ozadje

Vez med Evropo in Severno Ameriko se že sedem desetletij izraža tudi v Natu, najmočnejšem vojaškem zavezništvu v zgodovini, ki ga povezujejo skupne vrednote in cilji. Skupna zaveza, da je napad na eno zaveznico napad na vse, že vse od leta 1949 predstavlja jamstvo varnosti in napredka. Moč Nata ostaja v sposobnosti poenotiti se v okviru ključnega poslanstva: braniti drug drugega in zagotavljati varnost prebivalcev evroatlantskega prostora. Krepitev transatlantske enotnosti za ohranitev miru in varnosti ostaja še naprej ključnega pomena.

Na vrhu zavezništva v Walesu je bila leta 2014 sprejeta zaveza o obrambnih investicijah. Pri njenem uresničevanju se meri napredek držav na treh področjih: 1) obrambnih izdatkih (postopno približevanje ravni 2 % BDP do leta 2024 ter namenjanje 20 % obrambnih izdatkov za investicije), 2) razvoju zmogljivosti in 3) prispevkih v Natove operacije, misije in druge aktivnosti. V minulih letih so zaveznice na tem področju znatno napredovale, vendar pa aktualni varnostni izzivi zahtevajo nadaljevanje izpolnjevanja sprejetih zavez.

Slovenija ostaja zavezana izvajanju odvračalne in obrambne drže in k njej tudi aktivno prispeva tako v okviru Natovih okrepljenih odzivnih sil, Natove okrepljene prednje prisotnosti na vzhodu kot tudi Natovem okviru za jug. Prav tako se zaveda, da hibridne grožnje predstavljajo novo realnost, čemur se mora prilagoditi tudi zavezništvo; ob tem pa je ključnega pomena tesnejše sodelovanje, tudi z EU.

Politično-varnostne razmere v evroatlantskem prostoru

Severnoatlantsko zavezništvo je v zadnjem desetletju soočeno z varnostnim okoljem, ki je bolj raznoliko, kompleksno, zahtevno in bolj hitro spreminjajoče se kot kdaj prej. V ta namen se krepi odvračalna in obrambna drža Nata. Zavezništvo ima v odnosu do Rusije t. i. dvotirni pristop, v okviru katerega izvaja ukrepe krepitve obrambne in odvračalne drže, h katerim Slovenija aktivno prispeva.

Nato je v boj zoper terorizem vključen že vsaj od leta 2001. Podpora Nata globalnim prizadevanjem za boj proti terorizmu sodi pod okrilje projiciranja stabilnosti, ki v procesu 360-stopinjskega prilagajanja Nata na nove varnostne izzive in grožnje pomembno dopolnjuje zavezniško odvračalno in obrambno držo. Zaveznicam pomaga pri krepitvi nacionalnih odpornosti, vključno v kibernetski domeni, krepi obrambne zmogljivosti partnerskih držav ter tesno sodeluje z mednarodnimi organizacijami. Slovenija podpira povečan angažma Nata na južnem krilu, saj gre za razmere, izzive in grožnje, ki imajo konkretne posledice za državljane Nata v obliki terorističnih napadov in nezakonitih migracij. Nato je v prvi vrsti obrambno zavezništvo, vendar je primerno, da ustrezno podpira tudi prizadevanja na svetovni ravni v boju proti terorizmu.

Zahodni Balkan je ključnega pomena za varnost in stabilnost evroatlantske regije. Zavezništvo mora še naprej sodelovati pri stabilizaciji regije ter pri njeni integraciji v evroatlantski prostor, tudi z Natovo politiko odprtih vrat. Slovenija ob tem prepoznava pomembno dodano vrednost članstva Albanije in Črne gore v zvezi Nato ter pričakuje in podpira skorajšnje članstvo Severne Makedonije.

PROGRAM
Torek, 3. december 2019

Predsednik Vlade Republike Slovenije  Marjan Šarec se bo udeležil sprejema, ki ga pripravlja kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske  Elizabeta II. (Buckinghamska palača), ter v nadaljevanju sprejema, ki ga pripravlja predsednik Vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Boris Johnson (Downing Street 10).

Povsod fototermin samo za njihove uradne fotografe


Sreda, 4. december 2019

Med 8.30 – 9.00 – prihod predsednika Vlade Republike Slovenije Marjana Šarca pred The Grove

Sledi doorstep izjava za medije

9.05 – 9.20 – uradno rokovanje predsednika Vlade Republike Slovenije Marjana Šarca z generalnim sekretarjem zveze NATO Jensom Stoltenbergom in predsednikom Vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Borisom Johnsonom

Lokacija: Veliki paviljon

fototermin

9.35 – 9.45 – uradno skupinsko fotografiranje vodij delegacij udeleženk vrha zveze NATO

Lokacija: Veliki paviljon

fototermin

10.00 – 13.00 – plenarno zasedanje Severnoatlantskega sveta na ravni vodij delegacij držav udeleženk

fototermin na začetku in med uvodnima nagovoroma

pribl. ob 14.15 – izjava za medije predsednika Vlade RS Marjana Šarca

Dodatne informacije za medije:
Nika Vrhovnik, svetovalka predsednika vlade za odnose z javnostmi (e-pošta: nika.vrhovnik@gov.si; tel.št.: +386 51 610 555) 

Iskalnik