V gozd po zdravje!

Na Rozkini gozdni učni poti na Pohorju bo potekal šesttedenski program gozdne terapije, v katerem se znanost in neposredna izkušnja narave prepletata v edinstveno doživetje. Udeleženke in udeleženci pri tem niso le del raziskovalne intervencije, temveč aktivni soustvarjalci in soustvarjalke raziskovalnega procesa in novih spoznanj o vplivu gozda na človeka.

Vas zanima, kako lahko čas, preživet v gozdu, vpliva na vaše počutje? Priložnost za sodelovanje v projektu bo na voljo tudi v letu 2027, ko bosta spomladi in jeseni izvedena še dva sklopa gozdnih terapij. Pridružite se na poti raziskovanja, doživljanja narave in odkrivanja njenega vpliva na naše zdravje. Več informacij o sodelovanju v raziskovalnem projektu in prijavi najdete na spletni strani projekta PhorestAll (v angleščini).

Kaj je gozdna terapija

Gozdna terapija je vodena, počasna hoja po gozdu, med katero udeleženke in udeleženci s pomočjo preprostih vaj – tipanja skorje dreves, poslušanja ptičjega petja, opazovanja svetlobe v krošnjah dreves – gozd doživljajo čuječe z vsemi čutili. Program na Rozkini poti, ki je dolga tri kilometre in poteka krožno s približno sto metri višinske razlike, je zasnovan tako, da je dostopen širokemu krogu ljudi. Vsako soboto dopoldne se skupina po organiziranem prevozu s Pohorsko vzpenjačo zbere na merilni točki, kjer si pred začetkom terapije vzame kratek odmor za izvedbo meritev kortizola ter krvnega tlaka, nato pa jo v šestih zaporednih tedenskih srečanjih vodnica popelje skozi posamezne odseke gozdne poti.

Znanost, ki nastaja s sodelovanjem udeleženk in udeležencev

Posebnost programa je, da udeleženke in udeleženci s svojim sodelovanjem neposredno prispevajo podatke za raziskavo – gre torej za obliko občanske znanosti, pri kateri znanstveno delo ne poteka le v laboratoriju, temveč skupaj z ljudmi, ki tako postanejo tvorni udeleženci in udeleženke raziskovalnega procesa. Pred vsako gozdno terapijo in po njej se pri sodelujočih izmeri krvni tlak, srčni utrip in nasičenost krvi s kisikom, odvzame pa se tudi vzorec sline za analizo kortizola, kar omogoča primerjavo fizioloških odzivov pred stikom z gozdom in po njem. Poleg fizioloških meritev udeleženke in udeleženci trikrat med programom – pred prvo, po tretji in po zadnji, šesti gozdni terapiji – izpolnijo vprašalnike, ki spremljajo spremembe v duševnem zdravju in splošnem počutju.

Tako zbrani podatki iz šestih zaporednih terapevtskih srečanj bodo raziskovalkam in raziskovalcem omogočili oceno, kako in v kolikšni meri redno, strukturirano bivanje v gozdu vpliva na zdravje, ter kakšen je potencial takšnih naravi temelječih intervencij pri preprečevanju težav na področju duševnega zdravja in dejavnikov tveganja zanje. Skozi projekt gre torej za gradnjo dokazov, ki lahko podprejo oblikovanje javnozdravstvenih politik in intervencij, temelječih na naravi, na širši, sistemski ravni.

Projekt PHorestAll s tem v Mesecu znanosti prikazuje, kako lahko znanost stopi iz laboratorija v gozd in kako lahko vsak posameznik, posameznica, ki se odpravi na sprehod po Rozkini poti, postane del odgovora na vprašanje, ali in kako nas narava lahko ozdravlja.

Več informacij o prijavi in ostalih podrobnostih najdete na spletni strani Fakultete za zdravje Univerze v Mariboru.