Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Vlada Republike Slovenije bo obiskala Osrednjo Slovenijo – 2. del

Kdaj
Kje Ljubljana
Vlada bo jutri, v četrtek, 5. marca 2026, na drugem delu obiska Osrednje Slovenije v Mestni občini Ljubljana. Dopoldan se bo sestala na redni seji, sledili bodo ločeni programi članic in članov vlade, popoldan bo v Vladni palači posvet s predstavniki gospodarstva in župani Osrednjeslovenske regije.

Skupni del programa vlade

9.30 Seja Vlade Republike Slovenije

Fototermin na začetku seje

Lokacija: Vladna palača, Gregorčičeva 20, Ljubljana

Predvidoma 11.00 Izjava za medije po seji vlade 

Lokacija: Veliki vladni studio, Gregorčičeva 20, Ljubljana

Neposredni prenos na Youtube kanalu Vlade Republike Slovenije.

16.30 Pogovor s predstavniki gospodarstva in župani

Fototermin na začetku posveta, zaprto za javnost

Lokacija: Vladna palača, Gregorčičeva 20, Ljubljana

Foto material z vladnega obiska bo na voljo na vladnem Flickr računu: Vlada v Osrednji Sloveniji, 2. del, 5. 3. 2026 | Flickr

Logistična informacija za medije

Predstavnike medijev prosimo, da svojo udeležbo na posamezni lokaciji vladnega obiska sporočite najkasneje danes do 19. ure, na elektronski naslov: info.ukom@gov.si.

Za več informacij se lahko obrnete na e-naslov: info.ukom@gov.si, v času vladnega obiska pa bosta za več (logističnih) informacij na voljo:

  • Anja Zupanc, Urad Vlade RS za komuniciranje, 030 422 117 in
  • Nataša Marvin Sinjeri, Urad Vlade RS za komuniciranje, 051 391 169.

Vlaganja v regiji

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

  1. Centri za družine

V Osrednjeslovenski regiji ministrstvo financira en center za družine:

  • Družinski center Mala ulica, Center za otroke in družine v Ljubljani, ki ga izvaja Javni zavod Mala ulica (Prečna 7, 1000 Ljubljana), financiramo ga od leta 2018;

Centri za družine predstavljajo prostor druženja različnih generacij, prostor za kakovostno krepitev socialnih vlog posameznika, podporo pri lažjem usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, izboljšanju medsebojnih odnosov ter starševskih kompetenc in prostor za izmenjavo dobrih praks ter pozitivnih izkušenj. Deluje preventivno in izvaja izobraževalne delavnice, pogovore in predavanja za družine, predstavljajo osrednji prostor v lokalnem okolju in je namenjen druženju oziroma zagotavljanju potreb različnih oblik družin v vseh življenjskih obdobjih. Cilj izvajanja vsebin je otrokom in mladostnikom ponuditi raznovrstne možnosti učenja za njihov celosten razvoj ter pridobivanje ustreznih socialnih veščin in kompetenc za obvladovanje čustev, pozitivne samopodobe ter konstruktivnega reševanja raznovrstnih problemov, njihove starše pa opolnomočiti za pozitivno starševstvo, s pomočjo katerega bodo pomembno vplivali na kakovost družinskega življenja in konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov.

V centrih za družine se zagotavlja:

  • prostor za neformalno druženje,
  • izobraževalne in praktične delavnice ter svetovanja s področja starševske skrbi (vsebine za razvijanje pozitivnega starševstva, razumevanje otrokovih razvojnih stopenj, digitalna pismenost za starše),
  • izvajanje počitniških aktivnosti za otroke in druge organizirane aktivnosti za otroke (celodnevne aktivnosti počitniškega varstva v času šolskih počitnic, skladno s šolskim koledarjem, organizirane aktivnosti za otroke na temo spodbujanje zdravega življenjskega sloga, duševnega zdravja, varnost in zaščita otrok v digitalnem okolju, skrb za zdravo prehrano in podobno,
  • svetovanje otrokom z namenom izboljšanja sposobnosti obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe, učenje reševanja različnih izzivov ipd.

Pomembno je poudariti, da so vse navedene vsebine za uporabnike brezplačne.

Ciljne skupine so otroci, starši, skrbniki, rejniki, družine (tudi rejniške družine). Center za družine financiramo v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2030.

Ministrstvo v letu 2026 za predmetni program namenja sredstva v višini 167.322 evrov.

  1. Večgeneracijski centri (VGC+)

Trenutno se tudi v osredje slovenski regiji izvajata dva projekta, ki sta bila izbrana v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje projektov večgeneracijskih centrov+ (javni razpis), v okviru cilja politike 4 Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in 7. prednostne naloge Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost, specifičnega cilja ESO4.12 Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki PEKP 2021–2027.

Projekt Večgeneracijski center Skupna točka+ vodi Zveza Anita Ogulin in ZPM, Proletarska cesta 1, Ljubljana, partnerji v projektu sta še Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva, Cesta Dolomitskega odreda 11, 1000 Ljubljana in Društvo Verjamem vate, Vključevanje ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v delovna okolja, Ljubljanska cesta 104, 1230 Domžale.

Projekt  Večgeneracijski center Ljubljana+ N'š PLAC vodi prijavitelja JAVNI ZAVOD CENE ŠTUPAR – center za izobraževanje Ljubljana, Ulica Ambrožiča Novljana 5, 1000 Ljubljana, s projektnimi partnerji Dom starejših občanov Grosuplje, Ob Grosupeljščici 28, 1290 Grosuplje, Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik, Fužine 10, 1241 Kamnik in Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Resljeva cesta 7, 1000 Ljubljana.

Večgeneracijska centra predstavljata osrednji prostor zbiranja v lokalnem okolju, njun namen je druženje, ohranjanje oziroma širjenje socialne mreže in opolnomočenje ranljivih skupin. Različne preventivne dejavnosti vključujejo izobraževalne, medkulturne, medgeneracijske in druge dejavnosti in so namenjene socialnemu vključevanju ranljivih družbenih skupin oziroma preprečevanju izključenosti. Poudarek je na socialnem vključevanju, izobraževanju ter medkulturnem in medgeneracijskem povezovanju. Ključni cilj je dvig kakovosti življenja ciljnih skupin, njihovo integracijo v ožje in širše lokalno okolje  ter preprečevanje zdrsa v socialno izključenost in revščino. Vključitev v aktivnosti je prostovoljna in brezplačna. V okviru projektovizvajajo kakovostne, raznolike in dostopne preventivne vsebine in aktivnosti, namenjene različnim ciljnim skupinam: družinam, še zlasti tistim z nizkim socialno-ekonomskim statusom, otrokom in mladim, ki tvegajo socialno izključenost, starejšim iz socialno ogroženih okolij, otrokom in mladim s posebnimi potrebami, migrantskim in begunskim posameznikom in družinam, invalidom, romskim družinam, zlasti otrokom, mladim in ženskam iz teh družin ter enostarševskim družinam.

Projekta v obeh regijah se izvajata od 1. avgusta 2024 do 30. septembra 2029.

Dodeljena višina sredstev v okviru javnega razpisa za posamezen projekt: 1.481.849,60 evrov.

V okviru projekta Večgeneracijski center Skupna točka+ so od 1. avgusta 2024 do 31. decembra 2025 uporabnikom zagotovili 7.824 ur neformalnega druženja in informiranja ter izvedli 5.807,5 ur aktivnosti, vključenih je bilo 1885 udeležencev.

V okviru projekta Večgeneracijski center Ljubljana+ N'š PLAC so od 1. avgusta 2024 do 31. decembra 2025 uporabnikom zagotovili 5.574 ur neformalnega druženja in informiranja ter izvedli 3.695 ur aktivnosti, vključenih je bilo 3.841 udeležencev.

Ministrstvo za pravosodje

Ministrstvo za pravosodje je v Osrednjeslovenski regiji zaključilo eno največjih investicij v pravosodju – izgradnjo novega moškega zapora v Dobrunjah. Skupna vrednost projekta znaša 86,5 milijona evrov. Z investicijo smo zagotovili sodobne in varne pogoje za izvrševanje kazenskih sankcij, prispevali k razbremenitvi prezasedenih kapacitet ter izboljšali delovne pogoje za zaposlene. Objekt je zasnovan skladno s sodobnimi varnostnimi, bivalnimi in energetsko učinkovitimi standardi.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Osrednjeslovenska regija – območje Mestne občine Ljubljana je od leta 2023 do konca leta 2025 skupaj prejelo 63,5 milijona evrov izplačil (zbirne vloge, naložbe, mladi kmetje, razvoj kmetij, gozdarstvo, ribištvo, odškodnine za naravne nesreče) iz evropskih kmetijskih in ribiških skladov ter državnega proračuna.

Ključni projekt 

Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov

Večna pot 2, Ljubljana

Otvoritev bo v ponedeljek, 9. marca 2026.

Novi center predstavlja strateški korak k dolgoročni odpornosti slovenskih gozdov, saj bo z najsodobnejšo raziskovalno in tehnološko infrastrukturo omogočil razvoj drevesničarske in semenske dejavnosti ter okrepljeno varstvo gozdov v času vse izrazitejših podnebnih sprememb in biotskih tveganj.

Skupna vrednost investicije znaša 8,65 milijona evrov z DDV. Od tega je bilo 5,1 milijona evrov (brez DDV) zagotovljenih iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ga financira Evropska unija NextGenerationEU, sredstva za DDV pa je financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V letu 2024 je Gozdarski inštitut Slovenije pridobil dodatna sredstva v višini 2,47 milijona evrov z DDV iz Podnebnega sklada Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kar je omogočilo izvedbo sodobne lesene gradnje ter visoko energetsko učinkovitost novega objekta.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport si pod vodstvom ministra Matjaž Hana močno prizadeva za ohranjanje gospodarske aktivnosti v regiji in krepitev njene odpornosti – skupaj z izvajalskimi organi v času mandata aktualne Vlade dodelilo 245,3 milijona evrov nepovratnih sredstev  pravnim osebam, občinam in javnim zavodom s sedežem v Mestni Občini Ljubljana, od tega 48,7 milijonov evrov za pomoč gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize in 4,7 milijonov evrov za odpravo posledic škode zaradi poplav 2023. Na dan 18. februar 2026 je bilo izplačil v višini 187 milijonov evrov. 

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

V Ljubljani poteka velik investicijski cikel v visokošolsko in znanstvenoraziskovalno infrastrukturo. Če omenimo le največje projekte. Letos poleti bosta dokončani novi stavbi Medicinske fakultete in Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Vrednost prve investicije znaša 93 milijonov evrov, vrednost druge pa 86 milijonov evrov. V tem letu se bosta začela še dva velika projekta novogradenj Univerze v Ljubljani, in sicer Fakultete za strojništvo (vrednost projekta 160 milijonov evrov) in Fakultete za farmacijo (vrednost projekta 133 milijonov evrov). Prve tri novogradnje se financirajo iz evropskih in proračunskih sredstev ter sredstev Univerze v Ljubljani, farmacija pa iz proračuna in sredstev univerze. Vse omenjene novogradnje bodo namenjene tako visokošolskemu poučevanju kot znanstvenoraziskovalnemu delu.

V sklopu Kemijskega inštituta se bo v kratkem začela gradnja Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT) v vrednosti 30 milijonov evrov. Gre za projekt, pridobljen na evropskem razpisu »Širjenje sodelovanja in odličnosti«, zato bo polovico sredstev pripevala Evropska komisija (15 milijonov evrov), polovico pa Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (15 milijonov evrov). V CTGCT bo potekal razvoj personaliziranih načinov zdravljenja; raziskovalke in raziskovalci bodo v sodelovanju z zdravnicami in zdravniki za bolnice in bolnike z redkimi genskimi boleznimi in težko ozdravljivimi rakavimi obolenji razvijali personalizirane terapije.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

  1. Evropska kohezijska politika

V programskem obdobju Evropske kohezijske politike 2021–2027 je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) kot Organ upravljanja evropske kohezijske politike za Osrednjeslovensko regijo potrdilo 112 projektov. Skupni upravičen znesek znaša 104,4 milijonov evrov, projekti so z EU sredstvi sofinancirani v višini 50,3 milijona evrov.

Nekateri pomembnejši projekti:

  1. Kopališče Vevče Upravičenec: Mestna občina Ljubljana

Projekt Kopališče Vevče zajema notranje dvoransko in zunanje bazensko kopališče s spremljevalno zunanjo in prometno ureditvijo ter priključki na javno komunalno infrastrukturo. Glavni del objekta zajema notranji bazen, gostinski lokal, ter savne in telovadnico v nadzemnem delu. Zunanji del bazenskega kopališča zajema zunanje bazene, ob-bazensko ploščad, otroško in športno igrišče ter servisni objekt. Zunanja ureditev ob glavnem vhodu v objekt zajema vhodni trg, cestni priključek z zunanjim parkiriščem.

Vrednost projekta: 11.338.398 evrov , od tega EU del 5.669.199 evrov

Obdobje izvajanja: 23. aprila 2019 – 31. decembra 2025

  1. Projekt EURES Upravičenec: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Namen projekta je svetovanje za transnacionalno mobilnost delovne sile, zlasti mladih, preko storitev EURES. Projekt omogoča osredotočenost na uporabnike storitev z zagotavljanem hitrih in kakovostnih (digitalnih) storitev EURES, povezovanje institucij na trgu dela z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja, dostopnost prostih delovnih mest na portalu EURES ter krepitev strokovnosti svetovalcev EURES.

Vrednost projekta: 6 milijonov evrov, od tega EU del 4.290.00 evrov

Obdobje izvajanja: 1. novembra 2023 – 31. oktobra 2028

  1. Celostna prometna strategija Mestne občine Ljubljana Upravičenec: Mestna občina Ljubljana

Vlagatelji po tem javnem razpisu oziroma ciljni upravičenci so lahko občine v Republiki Sloveneiji, ki še nimajo izdelane OCPS ali je od njenega sprejema na občinskem/mestnem svetu do oddaje vloge na predmetni javni razpis minilo več kot dve leti. Ciljne skupine so občani oziroma prebivalci vseh občin na ozemlju Republike Slovenije ter drugi deležniki segmentov javnosti iz lokalnega okolja, katerih potrebe pri reševanju lokalnih izzivov z mobilnostjo in prometom znotraj občin in med njimi bodo naslovljene v okviru načrtovanih občinskih celostnih prometnih strategij, kot ključnih lokalnih strateških dokumentov na tem področju.

Vrednost operacije: 56.700 evrov, od tega EU del 48.195 evrov

Obdobje izvajanja: 1. januarja 2023 – 31. decembra 2025

  1. Dogovori za razvoj regij

V Dogovor za razvoj Osrednjeslovenske razvojne regije 2021-2027 je uvrščenih skupaj 31 projektov, ki bodo sofinancirani v višini 53.092.189,35 evrov. Skupna vrednost investicij: 102.262.721,59 evrov.

V Dogovor za razvoj regij 2021-2027 so bila za sofinanciranje projektov vključena  naslednja vsebinska področja:

  • Podjetniški inkubatorji, posredniško telo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR),
  • Odvajanje in čiščenje odpadnih voda, posredniško telo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP),
  • Oskrba s pitno vodo, posredniško telo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP),
  • Zelena infrastruktura, posredniško telo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP),
  • Neinfrastrukturni ukrepi trajnostne mobilnosti na horizontalni ravni: Regijski centri mobilnosti in Regionalne celostne prometne strategije, posredniško telo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) in
  • Državno kolesarsko omrežje, posredniško telo Ministrstvo za infrastrukturo (MZI).

Nekateri projekti iz DRR v obdobju 2021-2027:

  1. Opremljanje aglomeracije

Upravičenci: Mestna občina Ljubljana, Občina Medvode, Občina Dobrova Polhov Gradec Celotna vrednost projekta: 23.246.416,88 Višina sofinanciranja (EU in Slo del) 9.433.017 evra

  1. Kolesarske povezave po celotni regiji, skupaj 9 projektov v vrednosti 38.817.384,70 evrov. Vrednost sofinanciranja EU in SLO del 20.142.429,68 evrov.

 

  1. Sredstva Solidarnostnega sklada EU

S sredstvi Solidarnostnega sklada, ki jih je Slovenija prejela po poplavah 2023 so bili v tej regiji oz. občinah financirani projekti v skupni višini 22 milijonov evrov.

Ti projekti so:

  • Sanacija erozijskih poškodb, sanacija obrežnih zavarovanj, odstranitev naplavin, stabilizacija struge v občini Domžale, Kamnik, Lukovica, Komenda, v višini 12.359.774 evrov,
  • Vzpostavitev  normalne pretočnosti struge, ustalitev dna, zaščita pred erozijo, sanacija poškodovane struge v občini Dobrova – Polhov Gradec in MO Ljubljani, v višini 1.545.500 evrov,
  • Vzpostavitev  normalne pretočnosti struge, ustalitev dna, zaščita pred erozijo, sanacija poškodovane struge v občini Kamnik, v višini 545.987 evrov,
  • Vzpostavitev  normalne pretočnosti struge, ustalitev dna, zaščita pred erozijo, sanacija poškodovane struge v občini Komenda, v višini 1.369.361 evrov,
  • Vzpostavitev  normalne pretočnosti struge, ustalitev dna, zaščita pred erozijo, sanacija poškodovane struge v občini Dobova-Polhov Gradec, v višini 1.050.000 evrov,
  • Most čez Kamniško Bistrico v Stahovici v znesku 5.199.541 evrov sredstev SSEU.

Ministrstvo za infrastrukturo

Nadgradnja železniškega območja ljubljanskih postaj – FAZA 1 (ŽOLP 1)

Nadgradnja železniškega nadvoza Dunajska (sklop A)

Trajanje: junij 2023–december 2025 (zaključeno)

Vrednost projekta: 56.990.818,47 evrov z DDV

EU sredstva - Načrt za okrevanje in odpornost: 33 milijonov evrov

Obseg del

Zaključena je bila gradnja nadomestnega železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto, ki je zajemala zamenjavo oziroma razširitev konstrukcije obstoječega železniškega nadvoza. Namesto predhodnih 4 tirov je nadvoz pripravljen za 6 tirov, pet jih je nameščenih ob gradnji nadvoza, šesti tir pa bo nameščen ob izvedbi dvotirnosti gorenjske proge. Na tem območju je nadgrajena tudi vozna mreža in SVTK naprave.

V okviru projekta je bila izvedena tudi poglobitev voziščne konstrukcije Dunajske ceste vključno s pločniki ter odvodnjavanje vozišča.

Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (sklop B+C)

Nadgradnja osrednjega dela železniške postaje Ljubljana (sklopa B in C) predstavlja izvedbo dveh sklopov od štirih v okviru faze 1.

Pogodba za gradbena dela

Izvajalec: konzorcij ŽGP, Kolektor Igin, CGP, GH Holding

Pogodba za gradbena dela podpisana: 26. septembra 2024

Pogodbena vrednost del: 199.940.514,41 evrov brez DDV (243.927.427,58 evrov z DDV)

Uvedba v delo: 30. septembra 2024.

Rok izvedbe: oktober 2026

Pogodba za preureditev obstoječe SV naprave za rekonstrukcijo ŽP Ljubljana v fazah B in C

Izvajalec: Iskra d. o. o.

Pogodba podpisana: 13. januarja 2025

Pogodbena vrednost za preureditev obstoječih SV naprav: 12.929.160,377 evrov brez DDV (15.773.575,66 evrov z DDV).

Uvedba v delo: 17. januarja 2025; Rok izvedbe: 17. januarja 2027

Zagotovljena so EU sredstva iz Kohezijska sklada v višini 174,86 milijona evrov.

Obseg del:

  • gradnja novega nadhoda čez postajo Ljubljana od obstoječega postajnega poslopja do nove avtobusne postaje na severnem delu ŽP Ljubljana;
  • gradnja dveh novih bočnih in štirih novih otočnih peronov z urejenimi nadstreški, z informacijsko in urbano opremo ter z dvigali in tekočimi stopicami za dostope v nadhod in podhod;
  • rekonstrukcija in razširitev podhoda pod ŽP Ljubljana med Vilharjevo cesto in Trgom osvobodilne fronte z ureditvijo kolesarske steze in površin za pešce;
  • gradnja zaklonišča na severnem delu postaje Ljubljana med železniško in bodočo avtobusno postajo;
  • nadgradnja tirov in tirnih naprav ter ureditev SV in TK naprav;
  • rušenje obstoječih objektov ter priprava podlage za nove ureditve zahodne plaze.

Trenutne aktivnosti

  • izvedba severnega dela nadhoda in podhoda,
  • izvedba peronskih nadstreškov 4, 5, 6 ter tlakovanja teh peronov,
  • priprava temeljnih tal in polaganje tirov na severnem delu postaje,
  • demontaža historičnega nadstreška pri postajnem poslopju z izvedbo raziskav fasade postajnega poslopja,

Gradnja nadomestnih železniških nadvozov čez Šmartinsko in Potrčevo cesto (sklop D)

Poteka izdelava ter usklajevanje projektne dokumentacije IZN za objekt železniškega nadvoza nad Šmartinsko cesto in Potrčevo cesto (nadomestni objekt), ki se izdeluje v okviru izvedbenih načrtov za nadgradnjo železniške infrastrukture na železniškem območju ljubljanskih postaj brez postaje Ljubljana (2. faza). IZN je bil predan v recenzijo, ki je trenutno še v teku.

Podpis pogodbe

V okviru celovitih prizadevanj za posodobitev javne železniške infrastrukture (JŽI) poteka obsežen projekt nabave mehanizacije za vzdrževanje JŽI, vreden približno 135 milijonov evrov. Ključno finančno podporo projektu predstavlja namenska dokapitalizacija družbe SŽ‑Infrastrukture d.o.o. preko SDH in SŽ d.o.o. v višini 80 milijonov evrov, ki jo je potrdila Vlada Republike Slovenije na pobudo Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za finance. Ta sredstva so omogočila zagon enega najobsežnejših programov tehnološke posodobitve mehanizacije za vzdrževanje JŽI v zgodovini Slovenskih železnic.

Sredstva so namenjena izključno za nakup sodobnih specializiranih vozil, nujnih za varno, učinkovito in zanesljivo izvajanje nalog upravljavca JŽI.

Glavni cilj projekta je zamenjati dotrajano mehanizacijo, katere povprečna starost presega 40 let, ter hkrati zmanjšati stroške vzdrževanja in odvisnost od zunanjih izvajalcev. Sodobna in lastna progovna mehanizacija je ključnega pomena za varno in urejeno vzdrževanje železniške infrastrukture v obsegu, ki ga zahtevata današnji in prihodnji promet potnikov ter blaga.

Investicija je bila izvedena po odprtem postopku javnega naročanja, skladno z zakonodajo, izbrani ponudnik v obeh pogodbah pa je družba TESMEC RAIL S.R.L. iz Italije.

Ministrstvo za zdravje

Dosežki:

  • UKC Ljubljana trenutno poteka največja prenova bolnišnične stavbe – celovita energetska sanacija in revitalizacija glavne stavbe Hospital. Skupna vrednost investicije znaša več kot 161 milijonov evrov, zaključek del pa je predviden konec leta 2028. S projektom bodo zagotovljeni sodobni, varni in energetsko učinkoviti prostori ter boljši pogoji za paciente in zdravstveno osebje.
  • Za večjo dostopnost do zahtevnih slikovnih preiskav in boljšo kakovost diagnostike smo UKC Ljubljana zagotovili štiri nove magnetne resonance v skupni vrednosti skoraj 12,9 milijona evrov. Nova oprema bo omogočila do 20 % več preiskav, krajši čas diagnostike, bolj udobno obravnavo ter izvajanje zahtevnih preiskav tudi pri otrocih.
  • Poteka tudi eden ključnih zdravstvenih projektov v državi, to je dograditev Infekcijske klinike v UKC Ljubljana, v skupni ocenjeni vrednosti 156 milijonov evrov (1. faza), s sofinanciranjem iz Načrta za okrevanje in odpornost. Projekt vključuje novogradnjo in medicinsko opremo. Zaključek projekta je predviden do leta 2030.
  • Z obnovo stavbe bivšega Zavoda za varstvo pri delu v UKC Ljubljana v vrednosti skoraj 6,5 milijona evrov pridobivamo več kot 2.200 m² prenovljenih in energetsko saniranih prostorov. Projekt zaposlenim izboljšuje delovne pogoje ter zmanjšuje prostorski primanjkljaj bolnišnice.
  • V Urgentnem kirurškem bloku UKC Ljubljana bomo z obnovo v vrednosti več kot 13,2 milijona evrov pridobili še dodatnih 2.210 m² sodobno opremljenih urgentnih površin. Dve fazi sta že zaključeni in v uporabi, celotna obnova pa bo predvidoma zaključena do septembra 2026. Obnova bo izboljšala pogoje za urgentno kirurško obravnavo ter zagotovila sodobnejše in funkcionalnejše prostore za paciente in zdravstveno osebje. Poleg tega bomo namenili 19,5 milijonov evrov za opremo operacijskih dvoran in reanimacije.
  • Zaključena je tudi prenova bolnišničnih prostorov in celovita energentsa senacija Negovalne bolnišnice UKC Ljubljana v vrednosti 11,4 milijonov evrov. V negovalni bolnišnici je na voljo 93 postelj.

Ministrstvo za obrambo

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) v osrednjeslovenski regiji izvaja več pomembnih infrastrukturnih in razvojnih projektov, usmerjenih v krepitev sistema zaščite in reševanja, izboljšanje vojaške infrastrukture ter sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Eden ključnih projektov je vzpostavitev Nacionalnega centra za izredne razmere (NCZIR) v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana – bolnica Petra Držaja. MORS ima že sklenjeno pogodbo za projektiranje centra. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja in izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo (PZI) bo sledil razpis za izbor izvajalca gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del; predobjava razpisa je že objavljena na portalu javnih naročil. Sredstva za NCZIR so zagotovljena v proračunu Slovenske vojske za obdobje 2025–2029, kar zagotavlja stabilno finančno podlago za realizacijo projekta.

Pomemben investicijski projekt je tudi prenova in posodobitev Vojašnice Edvarda Peperka, ki je že več kot 60-odstotno zaključena. Projekt prispeva k izboljšanju pogojev za delo in usposabljanje pripadnikov Slovenske vojske ter k dolgoročni funkcionalnosti vojaške infrastrukture v regiji.

Na področju sodelovanja z lokalno skupnostjo je MORS z Mestno občino Ljubljana (MOL) dosegel dogovor o celoviti ureditvi igrišča na Kardeljevi ploščadi, ki je v upravljanju ministrstva, ter o ureditvi pešpoti ob ograji MORS. Dogovor predstavlja pomemben korak k boljši urejenosti in dostopnosti prostora za prebivalce ter študente tega območja.

MORS redno sofinancira tudi nakup zaščitne in reševalne opreme za gasilce na podlagi letnih razpisov, s čimer sistematično krepi njihovo varnost, usposobljenost in pripravljenost na posredovanja. Poleg tega je bilo v letu 2025 izvedeno tudi sofinanciranje nakupa avto lestve za gašenje za Mestno občino Ljubljana. Ta investicija bo dodatno izboljšala odzivnost in učinkovitost intervencij ob požarih v višjih objektih ter drugih zahtevnih situacijah.

Dodatno bo v četrtek, 5. marca, Gasilska brigada Ljubljana predano specialno vozilo Civilne zaščite, kar bo še okrepilo zmogljivosti sistema zaščite in reševanja v prestolnici ter širši osrednjeslovenski regiji.

Ministrstvo za naravne vire in prostor

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak bo z ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem in v. d. direktorja Direkcije RS za vode dr. Lidijo Kegljevič Zagorc slovesno odprl novo protipoplavno ureditev Gradaščice na Malem Grabnu. Gre za izjemno pomembno pridobitev za večjo varnost pred poplavami na območju Ljubljane. Bolj varnih bo skoraj 18 tisoč ljudi in 3 tisoč stavb. Širši projekt protipoplavne ureditve porečja Gradaščice zajema tudi ureditve na območju občine Dobrova-Polhov Gradec ter v nadaljevanju v drugi etapi izgradnjo suhega zadrževalnik Razori. Celotni projekt ureditve porečja Gradaščice je vreden približno 68 milijonov evrov, obsega skupno več kot 180 protipoplavnih ukrepov in bo zagotovil večjo poplavno varnost naseljenih območij jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Dolenje vasi, Šujice in Polhovega Gradca. Številni ukrepi na Gradaščici močno povečujejo zaščito Ljubljane pred poplavami, z njimi se izboljšuje tudi javna infrastruktura ter hkrati pogoji za ohranjanje okolja in narave.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak si bo v nadaljevanju terenskega obiska vlade v Mestni občini Ljubljana ogledal prenovo Bloudkovega parka v Tivoliju, ki jo ministrstvo sofinancira s sredstvi iz Programa evropske kohezijske politike. Prenova parka vključuje obnovo in nadgradnjo igralnega okolja, obnovitev varnostnih standardov, izboljšanje infrastrukture poti ter oživitev prvotnega koncepta igrišča. Prav tako vključuje nova igrala in naravne elemente, skupaj z zasaditvijo novih dreves in grmovnic.

Ministrstvo za naravne vire in prostor sicer v Mestni občini Ljubljana sofinancira 9 projektov ter v tem okviru iz različnih evropskih mehanizmov, med drugim iz kohezijskih sredstev in Načrta za okrevanje in odpornost, zagotavlja več kot 103 milijone evrov. Poleg prenove Bloudkovega parka smo sofinancirali Kopališče Vevče, gradnjo Športnega parka Savsko naselje in Ureditev mokrotnega gozda in bajerja Podutik. Med projekti, ki jih sofinanciramo z evropskimi sredstvi, bo zgrajenih tudi 98 kilometrov kanalizacijskega omrežja in 3,5 kilometra vodovodnega omrežja.

Mestna občina Ljubljana je prejela tudi skoraj 1,5 milijona evrov za obnovo občinske infrastrukture v okviru predhodnih programov po naravnih nesrečah leta 2023.