Javno vodstvo po razstavi Most med preteklostjo in prihodnostjo na Dan slovenskih arhivov

Leta 1976 je Arhivsko društvo Slovenije kot stanovska organizacija arhivistk in arhivistov izbralo 20. oktober za Dan slovenskih arhivov. Z njim se državni arhiv in šest regionalnih arhivov spominjamo pomena arhivskega gradiva za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, zgodovine in identitete naroda ter pomembnosti dela arhivistov.

Razstava želi preseči stereotipno predstavo, da je arhiv zgolj tehnično skladišče gradiva. Predstavlja se kot vitalna ustanova, ki z raznolikimi nalogami ohranja zgodovinski spomin in aktivno (so)oblikuje našo skupno narodno identiteto. Skozi časovni trak delovanja, predstavitve organizacijskih in zakonskih sprememb razkriva razvoj državnega arhiva v sodobno ustanovo, ki združuje strokovnjake najrazličnejših profilov.

Hranjeno gradivo – od pergamentnih listin do sodobnih digitalnih zapisov – ne priča zgolj o preteklih dogodkih, temveč je ključen vir za razumevanje sedanjosti in zanesljiva podlaga za odločitve za prihodnost. V tem smislu arhiv resnično nastopa kot most med zapuščino preteklosti in porajajočo se prihodnostjo.

Avtorji razstave so v središče postavili strokovno delo arhivistov in konservatorjev-restavratorjev. 

Arhivisti niso le skrbniki in urejevalci gradiva, temveč ga aktivno raziskujejo, interpretirajo in posredujejo javnosti. Posebej je opozorjeno na njihovo ključno delo v tako imenovani »zunanji službi«, kjer z znanjem in odgovornostjo odberejo tisto gradivo, ki je vredno ohranitve za prihodnost.

Restavratorji-konservatorji skrbijo za materialno varstvo in obnovo dokumentov ter njihovo »fizično kondicijo«.

Razstava opozarja tudi na pomen arhivskih depojev, v katerih se danes hranijo desetine kilometrov dragocenega gradiva, ki je zrcalo časa, v katerem je nastalo. Gradivo je dostopno uporabnikom v arhivski čitalnici za znanstvene, kulturne, izobraževalne, pa tudi vsakodnevne upravne in osebne namene.

V digitalni dobi se arhiv uspešno prilagaja novim izzivom. Digitalizacija, e-arhiviranje in spletna dostopnost širijo meje arhivistike in omogočajo sodoben, globalen dostop do naše dediščine, s čimer arhiv še naprej krepi svojo vlogo mostu.

Razstavo dopolnjujejo tudi razstavljene arhivske »zakladnice« – od fotografij in filmov do steklenih fotografskih plošč in zemljevidov, pa tudi predmeti, ki jih v arhivu verjetno ne bi pričakovali.

Avtorji razstave so Jernej Komac, Jernej Križaj, mag. Alenka Starman Alič in Vanja Rupnik; pri pripravi besedila o konservatorsko-restavratorskem delu so sodelovale tudi Stanislava Grkman, Mateja Kotar in Tatjana Rahovsky Šuligoj, za fotografije in reprodukcije gradiva so poskrbeli Borut Jurca, Rene Sebastijan Knapič, Jernej Komac, Roman Marinko in Lucija Planinc, za filmsko projekcijo odlomkov iz dokumentarnih oddaj TV Slovenija je poskrbel Borut Jurca, za oblikovanje panojev Gregor Ivanušič.