SProščeni POgovori o ZNAnosti: Dolgo, zdravo, srečno življenje – znanstveni vpogled v dolgoživost

V središču pogovora bo vprašanje, ki se tiče prav vseh generacij: dolgoživosti. Dogodek z naslovom Dolgo, zdravo, srečno življenje – znanstveni vpogled v dolgoživost bo razgrnil znanstvene poglede na to, kako dolgo in kakovostno živimo danes, kateri dejavniki vplivajo na našo življenjsko dobo in kako lahko z znanstvenimi dognanji, inovacijami ter premišljenimi družbenimi pristopi ustvarjamo pogoje za aktivno, zdravo in srečno staranje.

Ob hitro starajočem se prebivalstvu, naraščajoči pojavnosti kroničnih bolezni in rastočih stroških zdravstvenega varstva, ob vse večjem povpraševanju po inovativnih rešitvah, se moramo kot družba nujno in odločno usmeriti v preučevanje dejavnikov, mehanizmov in pasti dolgoživosti. Slednje mora postati eno ključnih raziskovalnih področij prihodnosti.

Slovenija ima edinstveno priložnost, da postane »živi laboratorij« za dolgo in zdravo življenje. Z vzpostavitvijo inovativnih centrov, ki združujejo strokovnjake s področja dolgoživosti, ter z razvojem nove paradigme zdravja, ki ne temelji zgolj na odzivanju na bolezni, temveč na spremljanju bioloških procesov staranja v povezavi z okoljem, bi lahko postala vodilna v prepoznavanju naprednih pristopov k zdravju. K temu bi pripomogla tudi diagnostika, podprta z umetno inteligenco. Zgodnje in znanstveno utemeljeno ukrepanje je ključ do boljšega kakovostnega življenja posameznika ter hkrati pomemben korak k zmanjšanju stroškov zdravstvenega sistema.

Razprava bo med drugim poskušala odgovoriti na sledeča vprašanja:

• Kako znanost, sodobne tehnologije in inovacije prispevajo razumevanju in podpori dolgoživosti in zdravemu staranju?
• Ali poznamo sodobne dejavnike, mehanizme in pasti dolgoživosti?
• Kako oblikovati družbo, ki bo pripravljena na izzive starajoče se populacije?
• Kakšna je vloga zdravstva, socialnih služb, stroke in države (strokovnih in političnih odločevalcev) pri tem?
• Kako spodbujati povezovanje med raziskovalnimi inštitucijami, podjetji in javnimi politikami na področju zdravega staranja?
• Katera so etična in širša družbena vprašanja, ki jih prinaša podaljševanje življenjske dobe – medgeneracijsko sožitje, spremembe v medosebnih odnosih in prilagajanju sistemov oskrbe?

Sproščen pogovor bodo s svojo navzočnostjo in izkušnjami iz obravnavanega področja obogatili:

• mag. Vesna Kerstin Petrič, dr. med., Ministrstvo za zdravje,
• dr. Martina Horvat, dipl. m. s., Nacionalni inštitut za javno zdravje,
• dr. Mladen Gasparini, dr. med., Splošna bolnica Izola,
• Liljana Batič Dernovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana.

Dogodek bo povezoval prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, tudi sam raziskovalec obravnavanega področja.

Na dan dogodka bodo od 14. ure dalje potekale javne meritve izbranih funkcionalnih sposobnosti mladih in starejših občanov, ki bodo organizirane v okviru vsakoletnega dogodka Znanje za zdravje. Slednji poteka že 14 let v organizaciji ZRS Koper in Splošne bolnišnice Izola. 

Meritve bodo predvidoma potekale v mobilnem laboratoriju Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper pred gledališčem na Verdijevi ulici v Kopru, in sicer:

• Med 14.00 in 16.00 – za dijake srednjih šol.
• Med 16.00 in 18.00 – za odrasle in starejše občane.

Vsi udeleženi bodo vabljeni tudi na Sproščen POgovor o ZNAnosti, ki bo potekla v mali dvorani Gledališča Koper.

Vljudno vabljeni!