Redno mesečno predavanje o političnem razvoju in dogodkih med Slovenci na Koroškem po letu 1945

Predavatelj bo orisal in ovrednotil odnose med državo matičnega naroda in slovensko manjšino na Koroškem in Štajerskem od povojnih let, obdobja nastajanja in podpisa Avstrijske državne pogodbe pa vse do danes. Pojasnil bo posledice ukinitve obveznega slovenskega oziroma dvojezičnega pouka na južnem Koroškem, šolske štrajke, ki jih je podpihoval Kärntner Heimatdienst, in čas hladne vojne, ko je Ljudska republika Slovenija ali, pozneje, Socialistična republika Slovenija vnašala ideološki razcep med slovensko manjšino in jo silila k udinjanju avstrijski Komunistični oziroma poznejši Socialistični stranki ter tako preprečevala samostojno politično gibanje. Nato bo predstavil kratko politično odjugo v času ideje Alpe-Jadran pod deželnim glavarjem Hansom Simo, zahteve tedaj mlade generacije po enakopravnem in razčiščenem odnosu med slovensko manjšino in slovenskim esteblišmentom, obdobje deželnega glavarja Jörga Haiderja s sprejetjem ustavnega določila – ob diplomatskem molku Slovenije –, da je na Koroškem deželni jezik zgolj nemščina. Posebej se bo predavatelj posvetil času osamosvajanja in mednarodnega priznanja Slovenije ter upanju manjšincev po bolj odločni zunanjepolitični opredelitvi nove slovenske demokratične države. Del te poti je predavatelj sooblikoval v vlogi uradnega akreditiranega predstavnika slovenske vlade v Avstriji.

V Borovljah rojeni Karel Smolle je že v mladosti postal član glavnega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev, v letih 2009–2010 pa mu je tudi predsedoval. Ustanovitev mu dolgujeta Koroška dijaška zveza in Center avstrijskih narodnosti na Dunaju. Bil je pobudnik ustanovitve Slovenske gospodarske zveze in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, pa tudi projektov, povezanih s koroško manjšino in drugimi narodnimi manjšinami na območju Avstrije. Po letu 1979 je vodil koroško enotno listo in bil kot kandidat te stranke v koaliciji z Zelenimi in pozneje z Liberalnim forumom izvoljen za poslanca v avstrijskem državnem zboru (1986–1990, 1998–1999). Leta 1990 je postal prvi uradni predstavnik slovenske vlade v Avstriji, leta 1992 pa je bil imenovan za častnega konzula Republike Slovenije v Celovcu. Je prevajalec in avtor pesniške zbirke Ujeti krik, ki je izšla leta 1965.