Redno mesečno predavanje o pomiritvi ubojev na Blejskem v 17. stoletju
Pomiritve ubojev na Blejskem v 17. stoletju
Zgodnji novi vek velja za čas, ko je bilo sankcioniranje najtežjih krivic dokončno prenešeno iz zasebne sfere na sodišča, kar naj bi privedlo tudi do zatrtja maščevanja v prid pravdanju in sodnim kaznim, kmalu po prepovedi običaja konec 15. stoletja. V resnici je bil ta proces dolgotrajen in tudi na Slovenskem, kot marsikje v Evropi, ni bil zaključen pred 18. stoletjem. Vse dokler lokalna sodišča niso izgubila svoje avtonomije sta ostali sodna in izvensodna pot reševanja sporov tesno prepleteni. Novoveških sodišč ni zanimalo iskanje resnice, temveč ohranjanje družbenega reda in miru, pri čemer so ključno vlogo obdržale pomiritve po običaju z opravičilom in odpuščanjem ter plačilom odškodnine. Sodišča so tudi za uboj praviloma raje dosodila začasni izgon, ki je preprečil maščevanje in pospešil pomiritev storilca z družino žrtve ter njegovo reintegracijo v skupnost, vsaj če je bilo dejanje mogoče utemeljiti kot obrambo življenja, časti ali pravic. Dolgo preživetje običajnopravnih praks, obredja in jezika reševanja sporov bo predstavljeno na primerih pomiritve ubojev na Blejskem v 17. stoletju iz gradiva fonda Gospostvo Bled iz Arhiva Republike Slovenije, ki predstavljajo pomemben vir za družbeno in pravno zgodovino celotne Notranje Avstrije.
Žiga Oman je znanstveni sodelavec na Inštitutu za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja (Inštitut IRRIS) ter docent za zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Njegove raziskave so osredotočene na družbeno zgodovino od 16. do 18. stoletja, predvsem na reševanje sporov, nasilje in njegov nadzor v širšem notranjeavstrijskem prostoru, prav tako se ukvarja z novoveškimi protestantskimi skupnostmi na severu slovenske Štajerske. Naštete teme je obravnaval v več znanstvenih člankih, leta 2021 pa je izšla njegova monografija »Maščevanje na Slovenskem v zgodnjem novem veku: sovražnosti in pomiritve na Kranjskem in Štajerskem«. Kot soavtor monografije »Maribor: mesto, hiše, ljudje. Stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941« je leta 2014 prejel Glazerjevo nagrado z listino za dosežke na področju kulture, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor.
Vabilo
-
Vabilo na redno mesečno predavanje
Dokumentacije