Knjiga opisuje stanje tiskovne svobode na Kranjskem v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja. Temelji na podrobni raziskavi vseh tiskovnih zadev, ki so nastale na območju Deželnega sodišča v Ljubljani v obdobjih 1873–1889 in 1908–1914, in ki jih Arhiv Republike Slovenije hrani v fondih Deželnega sodišča v Ljubljani in Državnega tožilstva v Ljubljani. Tiskovne zadeve so v veliki meri odražale odnos Slovencev do Habsburške monarhije in obratno. S številnimi zaplembami časopisov jim je država dajala vedeti, da je njihova kritika žaljiva in veleizdajalska. Knjiga tako daje vpogled »od znotraj« oziroma »v drobovje« ljubljanskega pravosodja na področju tiskovnih zadev in jasno pokaže, da je bilo državno tožilstvo le podaljšana roka vsakokratne vlade.