Skoči do osrednje vsebine

Ministrica dr. Asta Vrečko se bo udeležila odkritja spominskega obeležja Kranjski hranilnici

do
Državni zbor (preddverje velike dvorane in pred vhodom), Ljubljana
Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko bo nagovorila zbrane ob odkritju spominskega obeležja Kranjski hranilnici pred parlamentarnim poslopjem (Tomšičeva 5). Klasicistična stavba, ki danes tvori severni del parlamentarnega poslopja, je bila zgrajena v letih 1879 in 1880 kot Kranjska hranilnica, prva bančna ustanova na Slovenskem. Letos obeležujemo 202. obletnico bančništva na Slovenskem.

Poleg ministrice dr. Aste Vrečko bodo zbrane ob slovesnosti nagovorili generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar, predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednik uprave Nove Ljubljanske Banke Blaž Brodnjak in dr. Žarko Lazarevič, ki bo spregovoril o Kranjski hranilnici. 

Severni del parlamentarnega poslopja – prva bančna ustanova na Slovenskem

Klasicistična stavba, ki danes tvori severni del parlamentarnega poslopja, je bila zgrajena v letih 1879 in 1880 kot Kranjska hranilnica, prva bančna ustanova na Slovenskem. Ob otvoritvi, 1. septembra 1880, je palača Hranilnice na Knafljevi ulici (danes Tomšičevi) veljala za eno najlepših v Ljubljani. Kasneje je stavbo prevzela banska uprava in jo nadzidala, pred II. svetovno vojno pa je stavbo prevzela Banovska hranilnica. Po II. svetovni vojni je bil v prostorih stavbe sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS), po osamosvojitvi Slovenije pa so leta 1991 stavbo z več prehodi povezali s sosednjo, skupščinsko stavbo na Šubičevi ulici. Danes je stavba del parlamentarnega poslopja, v njej so sedeži poslanskih skupin in poslanske pisarne, prostori služb Državnega zbora in pa mala ter velika dvorana, ki sta spremenjeni v televizijski studio.

Obe stavbi, na Tomšičevi 5 in Šubičevi 4, ki danes tvorita parlamentarno poslopje, sta bili 29. septembra 1993 (z Odlokom o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju Ljubljana center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto) razglašeni za arhitekturni spomenik (Uradni list RS 60/93).  

Vir: Državni zbor