Plečnik: metropola, kraj, vrt
Plečnik na fakulteti v Ljubljani, 1942 | Avtor: Dokumentacija MGML / Plečnikova zbirka
Razstava predstavlja Plečnikove realizirane in nerealizirane projekte, zapise, skice, načrte, makete, kipce. A ne vseh. Skozi izbrano gradivo skuša zarisati obrise Plečnikovega zamišljenega prostora, zasnovanega v času radikalnih političnih sprememb.
Dediščina Plečnikove arhitekture niso zgolj stavbe, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Zato lahko metropolo, kraj in vrt razumemo kot prispodobe teh novih prostorov, s katerimi je Plečnik na Dunaju, v Pragi in Ljubljani odpiral nove možnosti za prepoznavanje situacij, ljudi in reči v skupnem svetu.
Kot vsak arhitekt se je tudi Plečnik bolj kot s preteklostjo ukvarjal s prihodnostjo. Svojo ustvarjalnost in znanje je s tehnologijo udejanjal skozi arhitekturo, da so se ljudje v takratnem svetu lahko prepoznali. Dela so lahko razumeli in sprejeli, njegovi načrti pa nam še danes kažejo, kdo lahko postanemo. S tem Plečnikova arhitekturna misel še vedno odpira možnosti in priložnosti za nastajanje novih skupnosti, in odpirala jih bo tudi za prihodnje svetove.
Z razstavo se odpira tudi prostor za refleksijo Plečnikovih idej in umetniški pogled nanje v sodobnem svetu 21. stoletja. Razstavo bo spremljala vrsta dogodkov, med drugim strokovni simpozij, pripravlja pa se tudi obsežen multidisciplinarni katalog z avtorji, ki bodo Plečnikovo dediščino obdelali z različnih zornih kotov – arhitekture, zgodovine, umetnostne zgodovine, umetnosti – ter morda predstavili doslej še nerazkrite in neznane poglede na Plečnikovo delo.