Razstava prikazuje Lectarijo – opremo nekdanje prodajalne domače in umetne obrti, ki je bila na Kongresnem trgu 5 v Ljubljani odprta leta 1940. Razstavljene so lesene vitrine, mizica in klop ter izložbeno okno z medeninasto spiralo, ki se je uporabljala  kot ogrodje za aranžiranje prodajnih artiklov, masivna okrogla miza iz umetnega kamna in lesen lestenec s svečami v krogu. Na lesenem obodu lestenca so vtisnjena sporočila – izbrani reki arhitekta Jožeta Plečnika: Iz oči duša govori / Čas teče pa nič ne reče / Zlata se rja ne prime / Žena moža dela.

Načrte za Lectarijo, ki sta jo vodila Robert Freyer in Henrieta Krbavčič – Freyer, je izdelal Plečnik leta 1939. Z izbranim pohištvom, svetili in miniaturami je z njemu prepoznano govorico ustvaril poseben prostor in poklon rokodelskim izdelkom. Navdih in pobudo za izdelavo načrtov je arhitekt našel tudi v svečarski in medičarski delavnici Jakoba Krbavčiča na Trubarjevi ulici, kamor je rad zahajal in kjer so ga s svojo skladnostjo in lepoto materialov navdihovali izdelki iz voska in lecta.  

Opremi obeh lokalov, Lectarije in Krbavčičeve svečarske in medičarske delavnice, sta danes muzealiji, ki ju je Slovenski etnografski muzej prevzel v svojo hrambo. Na novi stalni razstavi Plečnikova Lectarija, sedaj ponovno povezani, pričata o Plečnikovem globokem razumevanju in spoštovanju umetnostno obrtnega dela. Pričata o tradiciji in pomenu svečarske in medičarske obrti, vezeh med družinama Krbavčič in Freyer in spominih njunih potomcev.

Avtorica koncepta razstave in kustosinja je dr. Tanja Roženbergar, SEM. Razstava je nastala v sodelovanju s potomci družin Freyer in Krbavčič, Agato Freyer Majaron, Rokom Freyerjem, Alešem Krbavčičem in Andrejem Krbavčičem. Muzejska postavitev trgovine Jakoba Krbavčiča temelji na razstavi iz leta 2018 Lectarstvo je krajcarkšeft, avtorja Andrej Dularja, Slovenski etnografski muzej.

Predstavitev razstave Plečnikova Lectarija