Plečnikova dela skozi objektiv fotografa Petra Nagliča
Fotograf Peter Naglič se je rodil v Šmarci pri Kamniku, v družini, ki se je že dve generaciji ukvarjala s ščetarsko obrtjo. Kasneje se je tudi sam aktivno vključil v družinsko podjetje. Zanimalo ga je vse, kar je dišalo po tehniki, predvsem pa je bila njegov največji hobi in strast fotografija, ki ji je nedvomno posvetil največ svojega prostega časa. V svojem zgodnjem obdobju se je bolj posvečal portretni fotografiji, na podstrešju domače hiše si je uredil celo atelje s stekleno streho. V to obdobje spada tudi krajinska fotografija, ko je v objektiv ujel predvsem kraje in vedute kamniške okolice ter zabeležil svoje planinske izlete na Krvavec, Veliko planino, Kamniško sedlo, Jezersko, Škrlatico, Golico.
Poleg spremljanja gradbene prenove Ljubljane v 30. letih 20. stoletja, je Naglič navdušeno obiskoval Plečnikova gradbišča, ter njegove arhitekturne dosežke vestno beležil na fotografski film že med samim nastajanjem. Med fotografom Nagličem in enajst let starejšim arhitektom Plečnikom na videz ni nič skupnega, čeprav ju povezujejo določena naključja in v nekaterih vidikih tudi vsebinske podobnosti. Poleg naklonjenega odnosa do kamna sta si bila zelo blizu v svoji intimni povezanosti z vero, oba globoko predana krščanskim vrednotam in medtem ko je Plečnik ustvaril neprecenljiv opus v sakralni arhitekturi pa je Naglič skoraj istočasno ustvaril svoj bogat repertoar fotografij sakralnih objektov. Na tem mestu pa ne moremo spregledati veličine duha in Nagličeve prepoznave mojstra Plečnika in njegovih arhitekturnih mojstrovin. Še vedno je skrivnost, da se je Naglič tako angažirano ukvarjal s sistematičnim dokumentiranjem Plečnikovih del, saj jih je, kot bi bil profesionalni kronist, s fotoaparatom spremljal od začetka do zaključka.
Največjo vrednost imajo fotografije prav v dokumentarnosti, saj je naredil številne posnetke Plečnikovih del.