Skoči do osrednje vsebine

Zlata doba Plečnikove arhitekture

do
Slovenski etnografski muzej, Ljubljana
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta dr. Jožeta Plečnika Slovenski etnografski muzej postavlja na ogled izbor fotografij Plečnikovih arhitekturnih mojstrovin, ki jih je ustvaril po Sloveniji. Gre za izjemno fotografsko gradivo treh fotografov, treh Plečnikovih sodobnikov, ki ga danes hrani dokumentacija Slovenski etnografski muzej.
Črno bela fotografija Kongresnega trga v Ljubljani

Kongresni trg po končanih Plečnikovih posegih | Avtor Vekoslav Kramaric, 1941

Gradivo na razstavi je prvič na ogled javnosti v takšnem obsegu. Predstavlja tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, ki jih je Odbor za svetovno dediščino Unesca julija 2021 vpisal na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine.

Peter Naglič, Vekoslav Kramarič in Anton Šušteršič so bili fotografi  v prvi  polovici 20. stoletja; Naglič ljubiteljski, Kramarič in Šušteršič pa poklicna fotografa. Dokumentirali so vsakdanje življenje, takratne dogodke in podobo krajev, med drugim tudi Plečnikova dela. Naglič je fotografiral gradbeno prenovo Ljubljane, pri čemer je bilo njegovo delovanje bolj dokumentarne narave, medtem ko so bili Kramaričevi in Šušteršičevi vzgibi za fotografiranje bolj estetski, saj sta bila v obdobju pred 2. svetovno vojno pomembna založnika razglednic. Kramaričevo zbirko je SEM pridobil že v 70. letih 20. stoletja, Nagličevo in Šušteršičevo pa v preteklem desetletju.

Zlata doba Plečnikove arhitekture je čas med obema vojnama, ko je Plečnik pustil močan pečat na arhitekturni in urbanistični podobi Ljubljane. To je čas, ko se je Ljubljana oblikovala v prestolnico in se pospešeno prenavljala pod budnim očesom mojstra Plečnika. Razstava na 70 fotografijah izpostavlja arhitektova dela med gradnjo in po njej, posamezni primeri so predstavljeni kot objekti še pred Plečnikovim posegom. V Ljubljani so dokumentirani regulacija Ljubljanice in Plečnikovi mostovi, urejanje okolice Ljubljanskega gradu in Šanc, Kongresni, Levstikov in Hrvatski trg, njegove cerkve ter posamezni monumentalni objekti, kot so Žale, Navje, Narodna in univerzitetna knjižnica, Baragovo semenišče in Stadion za Bežigradom, izven prestolnice pa Ljudska posojilnica v Celju, Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, Lovska koča kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici in Kapela Device Marije Snežne na Krvavcu.

Fotografsko gradivo Nagliča, Kramariča in Šušteršiča je na razstavi zaživelo v obliki fotografij, ki so bile za to priložnost na novo izdelane po klasičnem analognem postopku iz originalnih negativov. Posebna vrednost omenjenih fotografskih zbirk je prav v tem, da so v večini ohranjeni tudi izvirni negativi na steklu in filmu. Hranita jih dokumentacija SEM in zasebna zbirka Društva Peter Naglič.

O fotografih

Peter Naglič je bil rojen leta 1883 v Šmarci pri Kamniku v družini, ki se je ukvarjala s ščetarsko obrtjo .  Zaradi nakupa surovin in dostave izdelkov je tedensko hodil v prestolnico,  pogosto s  fotoaparatom in z njim beležil dogajanje in gradbene posege v Ljubljani, med drugim tudi dela, ki jih je zasnoval Jože Plečnik.

Vekoslav Kramarič, rojen leta 1902 v Novem mestu, je bil znan ljubljanski fotograf in založnik razglednic in voščilnic, ki so jih prodajali po vsej Sloveniji. Skoraj vsak slovenski kraj se lahko pohvali z njegovo posneto razglednico.  Še posebej veliko je različnih razglednic Ljubljane, kjer je imel svoj atelje in trgovino.

Anton Šušteršič, rojen leta 1872 na Vrhniki, je poleg službe bančnega uradnika imel tudi svojo fotografsko obrt. Fotografiral je za  papirnico M. Tičar, ki je bila v lasti njegove žene in je med drugim prodajala tudi lastne razglednice.

Slovenski etnografski muzej