Ljubljana je po razpadu Avstro-ogrske monarhije postala del nove državne tvorbe Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pozneje preimenovane v Kraljevino Jugoslavijo. Za časa kratkega življenja kraljevine je Ljubljana doživela enega izmed svojih najpomembnejših in najplodovitejših arhitekturnih obdobij. Arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) je s svojimi številnimi intervencijami preoblikoval mesto v simbolno narodno prestolnico. Plečnik je zavrnil modernistične pristope in udejanil svojo vizijo preureditve mesta. V procesu preureditve je kontekstualiziral obstoječi prostor, upošteval različne nivoje mesta, njegove naravne, arhitekturne, zgodovinske in nesnovne kvalitete, ter artikuliral mesto v niz javnih prostorov (trgi, parki, ulice, sprehajališča, mostovi) in objektov (knjižnica, cerkve, tržnice, poslovilni kompleks).

Nastala je Plečnikova Ljubljana, ki je fenomen urbane krajine 20. stoletja, vpisane na Unesco Seznam svetovne dediščine. Istočasno je nastajala tudi moderna Ljubljana, ki se je ozirala bolj k sodobnim arhitekturnim tokovom. Zaznamovali so jo Plečnikovi sodobniki, kot so denimo Josip Costaperaria in Vladimir Šubic, ter Plečnikovi študentje (France Tomažič, Edvard Ravnikar in drugi). Razstava fotografij bo tematizirala metamorfoze mesta, v letu, ko praznujemo 150. obletnico Plečnikovega rojstva.

Kustos: Andrej Hrausky

Razstavo sta pripravila Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Cankarjev dom.