Več kot pol prebivalstva Južnega Darfurja nima dostopa do pitne vode, saj je infrastruktura poškodovana ali neobstoječa, večina nima ali ne uporablja sanitarij, kar povzroča bolezni in okužbe, med drugim tudi Covid-19. Prehranska varnost se slabša, saj ljudje nimajo znanja, tehnologije in semen, pa tudi zaradi podnebnih sprememb, saj so sezonske padavine postale nestabilne.

Da bi prebivalcem Južnega Darfurja omogočili zdravo in dostojno življenje, je bil urejen dostop do pitne vode, sanitarnih razmer in znanja, namakalne vode in semen za kmetijstvo. Tako je bil v skupnosti Bulbul Tambasko prenovljen lokalni vodovodni sistem s pitno vodo za 700 gospodinjstev oz. 4200 ljudi, za šolo s 350 otroki in za lokalno kliniko. V tej in še dveh skupnostih (Degrees, Umm Zaifa) s skupno 2700 gospodinjstvi se je ozaveščalo o higieni, ena skupnost (okoli 4200 ljudi) je dobila tudi sanitarne prostore in umivalnike.

Hkrati se je iz treh skupnosti izbralo 180 gospodinjstev, malih kmetov in kmetovalk, od katerih jih 110 preživljajo ženske, 70 pa moški. Dobili so semena ter znanje na področju novih tehnologij upravljanja z vodo in trajnostnega kmetijstva. V vsaki skupnosti se je vzpostavil tudi namakalni sistem, v katerega vodo črpa črpalka na sončno energijo. 

Poskrbelo se je tudi za pravično, transparentno in trajnostno upravljanje z novo infrastrukturo, saj se je usposobilo 15-članski odbor za vodo za upravljanje z vodnimi viri ter 25-članski vaški odbor za reševanje konfliktov v skupnosti.