Študija o rabi energije podatkovnih centrov v Sloveniji
Namen študije je pridobiti celovit, sistematičen in podatkovno podprt vpogled v stanje podatkovnih centrov v Sloveniji, s posebnim poudarkom na njihovi rabi energije, energetski učinkovitosti, uporabi obnovljivih virov energije in morebitnem vplivu na okolje in elektroenergetski sistem. Študija bo zagotovila ključno osnovo za vzpostavitev ustreznih nacionalnih mehanizmov spremljanja, poročanja in načrtovanja ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejši in trajnostni digitalizaciji države. Eden izmed osrednjih razlogov za izvedbo študije je izpolnjevanje obveznosti, določenih v prenovljeni Direktivi o energetski učinkovitosti (EU) 2023/1791, ki je začela veljati oktobra 2023. V skladu s členom 12 in Prilogo VII te direktive morajo vsi podatkovni centri z IT priključno močjo nad 500 kW letno poročati o ključnih podatkih: skupni porabi energije, energijski učinkovitosti (npr. PUE), uporabi obnovljivih virov, količini prenesenih in shranjenih podatkov, izrabi odpadne toplote, načinu hlajenja ter emisijah toplogrednih plinov, kjer je to mogoče. Države članice so dolžne zbrati te podatke in jih posredovati Evropski komisiji prek digitalnega vmesnika, ki ga bo vzpostavila EU. V Sloveniji trenutno ne obstaja nacionalna evidenca podatkovnih centrov, niti ne obstaja sistem za sistematično spremljanje ali poročanje o njihovem energetskem profilu. Zato je ključni namen študije tudi identifikacija centrov, ki presegajo prag 500 kW, vzpostavitev osnovne baze podatkov o njihovem delovanju in priprava predlogov, kako urediti stalno poročanje in spremljanje skladno z EED.
Poleg izpolnjevanja zakonskih obveznosti je namen študije tudi zagotoviti podporo strateškemu razvoju digitalne infrastrukture v Sloveniji. Podatkovni centri so temelj digitalne preobrazbe, ki jo spodbujajo nacionalne strategije, kot so Digitalna Slovenija in NEPN. Vendar pa hiter razvoj digitalnih storitev (cloud computing, e-uprava, IOT, AI itd.) prinaša povečano povpraševanje po zmogljivostih podatkovnih centrov – ti pa so lahko velik porabnik energije, kar pomeni, da lahko ob neustreznem načrtovanju negativno vplivajo na energetsko bilanco države, omrežno stabilnost in okoljske cilje. Zato je nujno, da država razpolaga z ažurnimi podatki in analitičnimi ocenami, na katerih lahko temelji oblikovanje regulativnih in spodbujevalnih ukrepov za energetsko učinkovitost, uporabo obnovljivih virov ter vključevanje v krožno gospodarstvo (npr. izraba odpadne toplote v daljinskem ogrevanju).